Torej, lepo pozdravljeni, še enkrat.

Ob sprejemanju te deklaracije, o kateri govorimo se v Evropski uniji še vedno srečujemo z zaostrenimi zdravstvenimi razmerami in posledicami pandemije tako za gospodarstvo kot za družbo, zato je ključno, da je okrevanje trajnostno in je to ena glavnih prednostnih področij v deklaraciji. Okrevanje in modernizacija evropskega gospodarstva morata temeljiti na evropskem zelenem dogovoru kot novi razvojni strategije Evropske unije na poti k doseganju cilje podnebne nevtralnosti do leta 2050 in cilje trajnostnega razvoja. Eno izmed prioritet na tem področju v času predsedovanja tudi Slovenije bo seveda krožno gospodarstvo, kjer je predvidena prenova zakonodajnih aktov v smeri več ponovne uporabe, recikliranja in racionalnejše porabe virov. Na tem področju trenutno potekajo pogajanja o predlogu Uredbe o baterijah, ki bo prispevala k krepitvi in delovanju notranjega trga in spodbujanju krožnega gospodarstva za celotno verigo baterij. V nadaljevanju se pričakuje še prenovo zakonodaje s področja zmanjševanja embalaže ter omejevanje rabe naravnih virov v elektronski opremi. Z vidika Slovenije velja posebno pozornost posvetiti večji stopnji samozadostnosti pri ravnanju z odpadki. Namreč kot je vsem znano v tej verigi sploh nekaterih obratov nimamo niti približno v zadostni meri. Seveda tudi varovanju vodnih virov in v dostopu do pitne vode, trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi ter biotski raznovrstnosti in prilagajanju podnebnim spremembam. Visoko na politični agendi ostaja tudi podnebne spremembe, kjer smo trenutno v zaključni fazi institucionalnih pogajanj o evropskem podnebnem zakonu, ki določa cilje podnebne nevtralnosti Evropske unije seveda do leta 2050 in posodobljene podnebne cilje do leta 2030 to je zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za 55 % v tem obdobju. Komisija je že pripravila revizijo podnebno energetske zakonodaje z namenom doseganja tega cilja. Predstavitev predlogov pa je predvidena za konec junija letos v času slovenskega predsedovanja bomo torej začeli s pogajanji o zakonodajnih ukrepih, revizijo zakonodaje glede trgovanj z emisijami ter področje rabe zemljišč in gospodarstva, prenove Uredbe o delitvi bremen, prenovo Uredbe o emisijskih vrednostih CO2 za vozila in nov zakonodajni Predlog za mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah. Ker bo predlagana sprememba zakonodaje obsežna in po svoji naravi tudi zelo zahtevna pričakujemo seveda težko pogajanje. Slovenija je sicer že v sedanjih pogajanjih v Evropski podnebni zakonodaji se je intenzivno prizadevala za upoštevanje nacionalnih okoliščin in specifik posameznih držav članic. Po sklopu mednarodnih podnebnih pogajanj bo novembra letos to je v času slovenskega predsedovanja v / nerazumljivo/ bo potekalo 26 zasedanje pogodbenic konvencije Združenih narodov v podnebnih spremembah, kjer bo Slovenija morala voditi EU koordinacijah in zastopati EU navzven o pogajanjih s tretjimi državami, kar bo za nas seveda predstavljajo velik zalogaj tako vsebinskega, logističnega kot tudi finančnega vidika. V okviru ohranjanja biotske raznovrstnosti bo v prihodnje v ospredju implementacija ukrepov iz strategije biotske raznovrstnosti do leta 2030. Na ravni EU se predvideva tudi povečana aktivnost pri izvajanju sprejetih ciljev novega globalnega strateškega okvira za biotsko raznovrstnost predvsem v luči priprav na 15 zasedanje konference pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti. Na področju upravljanja z vodami si bo Slovenija kot vodnata država s trajnostnim sistemom upravljanja z vodami še naprej prizadevala za promocijo trajnostnega načina upravljanja z vodo kot naravnim virom ter poudarjala primere dobrih praks v okviru čezmejnega sodelovanja s sosednjimi državami. Na regionalni ravni bo Slovenija promovirala okrepljeno lokalno, državno in čezmejno sodelovanje za varstvo morskega okolja zlasti z vključevanjem deležnikom za bolj učinkovito upravljanje z vodami, obalami in morskimi viri, da se zagotovi večjo kakovost življenja ob obalah in skupnih morjih.

Toliko. Hvala.