Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci pred seboj imate Predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU v obdobju 2021-2024. Vlagamo jo v skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU, ki nalaga Vladi, da najmanj enkrat letno poroča Državnemu zboru o stanju v EU in položaju Slovenije v njej. Državni zbor nato na podlagi 110. člena Poslovnika sprejme stališča o političnih usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU in prednostnih nalogah v prihodnjem obdobju. Temelji namen te obravnave je prispevati k preglednemu in ciljno usmerjenemu delovanju Slovenije v institucijah EU. Vlada je pripravila predlog deklaracije, ki je danes pred vami že 13. zapored. Tokratni predlog smo pripravili z rahlo zamudo, ki je nastala, zaradi menjave Vlade spopadanja s posledicami pandemije in dejstva, da je zamujala tudi objava delovnega programa Evropske komisije, na katerega se veže ta predlog deklaracije. Predlog deklaracije daje usmeritve za delovanje Slovenije v institucijah do leta 2024. Naj povem, da gre tukaj za novost namreč v do sedaj so deklaracije praviloma se nanašale na 18 mesečno obdobje trajanja tria predsedstev Sveta EU. Maja 2016 pa je začel veljati medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom EU in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje, s katerim so se institucije – evropske institucije – dogovorile za okrepitev letnega in večletnega načrtovanja v Uniji. V skladu s tem sporazumom je bilo dogovorjeno, da bo za aktualno zakonodajno obdobje na podlagi strateške agende to je ta evropski strateški dokument, ki se nanaša na čas 2019-2024 dogovorjeno, da bo sprejel tudi večletni delovni program. Na osnovi teh dogovorov so predsedniki treh institucij 11. decembra lani podpisali dogovor o glavnih ciljih in prednostnih nalogah politik EU za obdobje 2020-2024. Tako, da se s tem predlog letnega načrtovanja nekako s predlogom poleg letnega načrtovanja uvaja tudi dinamika večletnega načrtovanja v institucijah EU in temu želimo slediti tudi v Sloveniji, zato kot rečeno predlagamo deklaracijo, ki se nanaša na čas celotnega zakonodajnega cikla na evropski ravni torej do izteka mandata aktualne sestave Evropske komisije in tudi Evropskega parlamenta. Namen pričujoče štiriletne deklaracije je zagotoviti neki strateški okvir za načrtovanje dela na posameznih področjih, da bi na ta način lahko uskladili domače razprave s političnim in zakonodajnim ciklom na ravni EU. Hkrati takšno načrtovanje umešča Slovenijo tudi v dolgoročnejši strateški okvir EU in ko bo na vrsti priprava naslednje deklaracije za prihodnje obdobje, če bo ta sprejeta bomo naš torej cikel razprav o prioritetah, ki jih zasledujemo znotraj EU sinhroniziran in skladen s ciklom, ki bo potekel na evropski ravni in takrat bo imel Državni zbor tudi možnost, da s svojimi vsebinskimi predlogi vpliva tudi na razpravo, ki bo potekala o pripravi nove strateške agende za čas 2025-2029.

Kar zadeva vsebino pa naj poudarim, da je dosedanji dokument oziroma predlog bistveno krajši od dosedanjih tokratna deklaracija … Želeli smo, da je res strnjena in da zagotavlja samo osnovne politične usmeritve in da to ni neki dolg dokument kot smo jim bili priča v preteklosti, kjer so se pravzaprav posamezne dikcije iz ene deklaracije v drugo ponavljale in nekako smo ocenili, da ni več dodane vrednosti v teh zelo dolgih dokumentih. Tokratni dokument je razdeljen na 4 poglavja. Prvi govori o, je splošen, govori o evropskih vrednotah. Drugi govori o novem zagonu Evropske unije. Tretji je najbolj bistven, ki vsebuje šest prednostnih področij za delovanje Republike Slovenije in jih tudi, potem konkretizira. Potem četrti se pa na kratko v četrtem poglavju še dotakne predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta.

Sedaj bi se v tem zadnjem delu predstavitve morda še na kratko dotaknil 6 prednostnih področij, ki so bistvena za nadaljnje delovanje po naši oceni. Prvi je trajnostno okrevanje gospodarstva. Drugo je krepitev ekonomske in socialne kohezije v Evropski uniji. Tretje je zaščita državljanov in njihovih svoboščin. Četrto promocija interesov in vrednost Evropske unije v sosedstvu in svetu ter nadaljevanje širitvenega procesa. Peto, krepitev skupne zunanje politike in poglabljanje transatlantskih vezi. Šesto, učinkovitejše delovanje Evropske unije. To so ključne prioritete.

Naj sklenem še s kratkim orisom konteksta mednarodnega oziroma evropskega znotraj katerega predlagamo sprejem te deklaracije. Gre za to, da je v zadnjem letu Evropa in svet, da sta močno zaznamovana s pandemijo Covid-19, zato ključni poudarek obravnavanega obdobja na trajnostnem naravnanem okrevanju po pandemiji. Ob enem je to čas, ko moramo na podlagi izkušenj iz preteklega leta okrepiti odpornost Evropske unije in njeno pripravljenost na morebitne nove krize globalnih razsežnosti pa naj gre za zdravstveno, ekonomsko, varnostno, hibridno, okolijsko ali kakršnikoli drugo obliko krize. Temu se želimo podrobneje posvetiti tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta. Pa tudi sicer velja poudariti, da so globalna razmerja že nekaj časa korenito spreminjajo, da multipolarni svet postaja vse bolj nepredvidljiv in da je to čas, v katerem mora Evropo poiskati neki svoj novi prostor ne le v ekonomskem, ampak tudi v političnem in varnostnem smislu. Poleg tega imamo oziroma spremljamo vprašanje podnebnih sprememb in kot je znano se je Evropska unija zavezala k podnebni nevtralnosti do leta 2050. Znani so tudi cilji, ki jih mora EU doseči 2030 in iz tega sledijo tudi zaveze za države članice. Je pa to tudi čas za implementacijo evropskega zelenega dogovora in za naložbe v nove zelene tehnologije. Kot veste je decembra v lanskem letu prišlo do zgodovinskega dogovora o večletnem finančnem okviru in instrumentu za okrevanje, ki je namenjen zagonu evropskega gospodarstva po pandemiji in predvideva tudi zadolževanje s strani Evropske komisije. Slovenija bo iz tega naslova lahko črpala do 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in dodatnih 2,6 milijarde posojil. Če temu dodamo še obseg nepovratnih sredstev iz naslednjega večletnega finančnega okvira ta znesek znaša 10,2 milijarde evrov in vse to nam daje edinstveno priložnost, da v naslednjih letih s pametnimi naložbami v zeleno in digitalno preobrazbo okrepimo konkurenčnost našega gospodarstva. Seveda imamo pa kot predsedujoča v drugi polovici leta posebno priložnost, da še bolj aktivno prispevamo k oblikovanju evropskih politik in da utrdimo svoje mesto v Evropski uniji in s tem namenom se Vlada intenzivno pripravlja na te izzive. Naj na koncu še poudarim, da bo Vlada ne glede na predlagamo daljše obdobje veljavnosti te deklaracije v skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Vlado in Državnim zborom v zadevah EU o izvajanju te deklaracije še naprej letno poročala Državnemu zboru in s tem omogočala razpravo o aktualnem stanju v EU in položaju Slovenije v njej.

Toliko morda za uvod. Sem pa seveda v nadaljevanju v primeru vprašanj pripravljen dati še dodatna pojasnila.

Hvala lepa.