Hvala lepa.

Hvala za sklic te skupne seje dveh odborov. Spoštovana gospoda predsednika, spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani odlični gostje, kolegice in kolegi!

11. februarja smo vložili zahtevo za sklic nujne seje dveh odborov. Vložitev zahteve za sklic nujne seje dveh odborov Državnega zbora smo časovno zavestno umestili v teden, ko smo praznovali državni praznik, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. In še, vložitev je bila natančno 8 mesecev po sprejemu etičnega kodeksa za poslanke in poslance Državnega zbora.

Gospe in gospodje, najmočnejše orodje parlamentarcev je beseda. Besede imajo neverjetno moč. Slavni Cicero je dejal, da so zaradi govorov skopnela cesarstva. Francoski socialni psiholog Gustave Le Bon pa je 20 stoletij pozneje zapisal, da bi iz kosti ljudi, ki so padli kot žrtve besede, lahko postavili večjo piramido od Keopsove. Vse naše izgovorjene besede predstavljajo odtis, ki ga vsak dan znova pustimo v svetu in te besede določajo kako nas drugi sprejemajo in določajo to, kdo smo. Besede imajo neverjetno moč in če so primerno izbrane, lahko naredijo veliko dobrega. Res je, veliko dobrega. Zakaj torej ne bi izgovarjal besed, ki navdihujejo, besed, ki ne tlačijo, besed, ki vzbujajo hrepenenje, besed, ki ne ubijajo.

Zahvaljujem se kolegicam in kolegam, ki so našo pobudo, pobudo Nove Slovenije razumeli kot pomembno za nas čas in pobudo tudi vsebinsko dopolnili. Kot ste že razbrali, so to Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Stranke modernega centra, Slovenske nacionalne stranke in Poslanske skupine Italijanske in madžarske narodne skupnosti. K sopodpisu smo povabili vse Poslanske skupine – Socialni demokrati, Stranka Alenke Bratušek in DeSUS so nam odgovorili, v LMŠ in Levica nam niso odgovorili, ampak s tem ni nič narobe.

V zadnjem obdobju, gospe in gospodje, se v naši družbi vse bolj pogosto pojavljajo pozivi k izključevanju, sovražnosti ter celo napadi na organizacijo ali posameznike. Tovrstni napadi izhajajo iz sovražnosti zaradi drugačnega prepričanja, drugačnih vrednot ali drugačnega svetovnega nazora sodržavljanov. Pri tem zaznavamo, da se resnost teh napadov nevarno stopnjuje ter prehaja od besednega izključevanja in sovražnosti do fizičnih napadov na posamezne objekte, v katerih posamezniki ali organizacije delujejo, ter celo neposredno na osebe.

Izkazovanje sovraštva v javnosti z uporabo simbola enega najbolj zavržnih totalitarnih sistemov v zgodovini, nacističnega kljukastega križa, se je v zadnjem obdobju začelo že s protivladnimi protesti, ki so kljub zahtevni epidemiološki situaciji dolgo obdobje potekale vsak petek tukaj v Ljubljani. Mirni protesti proti Vladi, katerikoli vladi, sami po sebi niso problem. Na navedenih protestih pa je bilo zelo pogosto mogoče opaziti nasprotovanje Vladi s simboli prečrtanega nacističnega kljukastega križa. Iz tega simbola jasno izhaja oznaka, s katero protivladni protestniki aktualno Vlado Republike Slovenije oziroma vladno koalicijo označujejo kot nacistično, totalitarno oblast.

Primerjava demokratično izvoljene Vlade znotraj sistema slovenske ustavne demokracije z enim od najbolj zavržnih totalitarnih sistemov, ki je povzročil smrt več milijonov nedolžnih žrtev, je povsem nedopustna ter evidentno zlonamerna. Namenjena je spodbujanju sovražnosti proti političnim tekmecem na način, da se jim pripiše lastnosti nacističnega sistema ter se jih tako povsem diskreditira. Ob tem moramo poudariti, da je taka primerjava najbolj žaljiva prav do žrtev, ki so trpele zaradi grozot nacistične oblasti, saj se tako povsem relativizira zla dejanja tega totalitarnega režima.

Mi ne želimo biti politično sodišče. To ni namen zahtevane seje. Naša naloga pa je, da budno spremljamo dogajanje v družbi in na negativne, sovražne pojave pravočasno in učinkovito odreagiramo. Težko je bilo spremljati napade na naše kolegice in kolege, ko so njihove plakate, njihove slike, fotografije bile označene s kljukastimi križi. Težko je bilo gledati napis na vrata enega od slovenskih politikov, napis, ki ga tukaj niti ne upam izpostaviti. Težko je bilo gledati uničeno fresko neprecenljive vrednosti, kulturna dediščina je to. In uničeno ali pa popacano fasado Ministrstva za kulturo.

Spoštovane kolegice in kolegi, zelo malo je treba, da se mi tukaj danes, čeprav vem, da ne bo šlo čez noč, vprašamo in se zavežemo, ali bomo dosledno spoštovali poslovnik, ali bomo dosledno spoštovali kodeks, ki smo ga vse poslanske skupine, razen ene, sopodpisali, ali pa bomo to vrgli v koš. Na nikogar jaz osebno ne kažem s prstom. Govorim in se trudim govoriti v prvi osebi množine. Na vseh nas je, da se najprej zavedamo kako veliko moč imajo besede. In morda bi se dogovorili tudi o tem, da nek nabor besed nima tukaj v tej dvorani, v tem hramu demokracije prostora, recimo, da nekoga označujem z lopov, kriminalec na oblasti, fašist, golazen in tako naprej. Ali se lahko dogovorimo za recimo pet, samo pet besed, ki jih tukaj nikoli ne bomo uporabljali oziroma, da tisti, ki bo uporabljal, da ga bomo kritizirali.

Ponavljajoče se nizkotno označevanje in obračunavanje s političnimi tekmeci je žal za nekatere postalo že običajen del politične tekme, kar pa vzpostavlja bojazen, da lahko preraste tudi v neposredno fizično nasilje nad političnimi nasprotniki. Morda, včasih imam tak občutek, da smo tik pred trenutkom, ko se bo človek dvignil nad človeka. In vprašati se moramo, ali je res, najbrž bo odgovor pritrdilen, da se sovraštvo tukaj iz naših razprav seli na ulice. Če kot družba tega plaza sovražnosti ne bomo zaustavili takoj, obstaja utemeljena bojazen, da se bodo ta sovražna dejanja postopoma le še bolj krepila in zato ta seja. Zato ob teh dogodkih ne smemo ostati pasivni. Treba je glasno opozarjati, da je izključevanje, nasilje ali sovražnost proti komurkoli zaradi njegove vere, prepričanja ali svetovnega nazora, popolnoma nesprejemljivo.

Vsi državni organi v vseh vejah oblasti imajo dolžnost, imajo dolžnost, da v skladu s svojimi pristojnostmi odgovorijo na take pojave v naši družbi. Posebna odgovornost politike je, da se vzdrži sovražnega in lažnega obtoževanja posameznikov ali organizacij z drugačnim prepričanjem in vrednotami ter opusti pozive izključevanja organizacij iz virov javnih sredstev, samo zaradi njihovega svetovnega nazora. V primerih, ko gre pri sovražnosti tudi za kazniva dejanja, je nujno, da svoj del odgovornosti v skladu s svojimi pristojnostmi in dolžnostmi, prevzamejo tudi organi odkrivanja in pregona prekrškov oziroma kaznivih dejanj.

Ker v zadnjem času sovražna nastrojenost prehaja tudi v fizično nasilje nad osebami ali objekti, v katerih delujejo, je pri tem izjemno pomembna okrepitev aktivnosti organov pregona. Preprečiti je treba pojav, organizacijo in delovanje skrajnih nasilnih skupin, katerih cilj je ustvarjanje sovraštva ter vzpodbujanje in izvajanje nasilnih dejanj proti drugače mislečim ali drugače verujočim. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi varnostne in obveščevalne službe.

Toliko za uvod, drage kolegice in kolegi, spoštovani gostje. Mi smo vam tudi kot predlagatelji predstavili sklepe. Imate jih zapisane v zahtevi za sklic seje teh dveh odborov. Nekoliko smo jih več ali manj redakcijsko, ne vsebinsko popravili in mislim, da jih zdaj imate tudi na mizi.

Hvala lepa za zdaj, gospod predsednik.