Spoštovani predsednik, najprej mi dovolite, da se opravičim za rahlo zamudo. Pa rad bi opozoril, da bo moj malo daljši nastop, zato ker smo, bomo probali že v temu uvodnem nastopu odgovoriti na vse te navedene insinuacije, ki smo jih slišali.

Predlagatelji v zahtevi za sklic nujne seje Odbora za obrambo problematizirajo izvedbo dela programa višještabnega tečaja častnikov Slovenske vojske v okviru predmeta 'Vojaški vidiki nacionalne in mednarodne varnosti'. Pri tem se sklicujejo na dopis Sindikata vojske, obrambe in zaščite v nadaljevanju SVOZ, ki naj bi dne 4. februarja 2021 v Državni zbor poslal dopis, zadevo strankarsko delovanje oziroma politični shodi vladnih strank v vojaških objektih in v enotah Slovenske vojske. Naj na tem mestu in takoj na začetku odločno zavrnem namigovanja tako navedenega sindikata, kot predlagatelja zahteve za sklic te nujne seje, da naj bi v tem primeru šlo za strankarsko delovanje oziroma shode vladnih strank v vojaških objektih in v enotah Slovenske vojske.

Gre za še eno od nedopustnih in neutemeljenih insinuacij enega od sindikatov v Ministrstvu za obrambo ter tudi poskus razvrednotenja izobraževalnega sistema, ki se izvaja v Slovenski vojski. Naj na začetku pojasnim okoliščine izvajanja najvišjih predstavnikov oblasti v okviru Centra vojaških šol Slovenske vojske. Nadaljevalno vojaško izobraževanje častnikov obsega štabno šolanje 797 ur, štabni tečaj 960 učnih ur in generalštabno šolanje 1090 ur. To so karierni tečaji oziroma šolanja, ki se lahko opravijo tudi na primerljivih vojaških izobraževalnih institucijah v tujini. Od ustanovitve poveljniške štabne šole do danes, je višji štabni tečaj opravilo 24 generacij oziroma 585 slušateljev.

Program višještabnega tečaja častnikov Slovenske vojske, ki ga navajajo predlagatelji, zagotavlja dopolnilno vojaško strokovno izobraževanje in usposabljanje častnikov za opravljanje dolžnosti s činom majorja v enotah in poveljstvih Slovenske vojske. Namenjen je častnikov za pridobivanje znanj in veščin, potrebnih za izvajanje nalog s činom majorja podpolkovnika. Opravljen tečaj predstavlja predpogoj za opravljanje dolžnosti v poveljstvu brigadne ali operativne ravni in poveljniških dolžnosti v rangu bataljona polka. V okviru programa se izvaja tudi predmet Vojaški vidiki nacionalne in mednarodne varnosti. Slušatelji se pri tem predmetu seznanijo s teorijo in prakso obrambnih in varnostnih študij s poudarkom na vsebinah, ki opredeljujejo značilnosti sodobnih konceptov človekove, nacionalne in mednarodne varnosti ter vlogo oboroženih sil v njih. V okviru predmeta je poseben poudarek namenjen proučevanju sistema nacionalne varnosti, vključno z vidiki oblikovanja varnostnih, obrambnih in vojaških politik ter procesa obrambnega načrtovanja. Slušatelji spoznajo tudi pomen in vlogo civilnovojaških odnosov v kontekstu celovitega odzivanja države in družbe na sodobna varnostna tveganja. V okviru predmeta se skladno s podrobnim učnim načrtom, kjer je med drugim opredeljena tudi organizacija in izvedba pouka, ter na podlagi vnaprej pripravljenega in odobrenega programa, izvede študijsko potovanje. S tematskim študijskim potovanjem, kot aktivna metoda poučevanja, se slušatelji v okviru predmeta spoznajo z razsežnostjo in medsebojno prepletenostjo številnih področij nacionalne varnosti. Slušatelji z obiski v najpomembnejših državnih ustanovah s srečanji z njihovimi predstavniki in seznanitvijo vlogami teh ustanov, ki jih imajo v okviru sistema nacionalne varnosti, temeljiteje spoznajo praktični vidik oblikovanja in uresničevanja nacionalno-varnostne in obrambne politike Republike Slovenije.

Vsebina programa študijskega potovanja in koncept vabljenih gostov je bil tudi letos podoben prejšnjim letom. Letos je bila sprememba zgolj v tem, da se zaradi razglašene pandemije covid-19, študijsko potovanje ni izvedlo na samih lokacijah institucij podsistema nacionalne varnosti, temveč je bilo organizirano v športni dvorani vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani. Študijsko potovanje je potekalo od 19. do 21. januarja letošnjega leta.

Na teh predavanjih, ki se za omenjene slušatelje organizirajo vsako leto, slušatelji spoznavajo podsisteme sistema nacionalne varnosti. Predavatelji so bile kompetentne osebe, ki aktualno zasedajo visoke položaje v sistemu nacionalne varnosti. Med njimi najdemo predsednika Republike Slovenije in vrhovnega poveljnika obrambnih sil, Boruta Pahorja, ministra za obrambo, mag. Mateja Tonina, ministra za notranje zadeve, Aleša Hojsa, namestnika generalnega direktorja Policije, Jožeta Senico, podpredsednika parlamentarnega odbora za obrambo, poslanca Andreja Černigoja, direktorje direktoratov na Ministrstvu za obrambo in tudi predstavnika Vlade Republike Slovenije, mag. Bojana Pograjca, državnega sekretarja v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije.

Predavatelji predstavijo glavne pristojnosti in odgovornosti nosilcev sistema nacionalne varnosti, s poudarkom na odnosu do Slovenske vojske. V okviru programa s tovrstnimi predavanji med drugim pri slušateljih spodbujamo tudi kritično razmišljanje, sintezo različnih pogledov in kritično presojo pri slušateljih. Glede na to, da se tovrstno študijsko potovanje organizira za vsako generacijo višještabnega tečaja, so v teh programih v preteklosti sodelovali številni predstavniki teh institucij, ki so takrat zasedali vodstvene položaje. Od leta 2016 so tako v teh programih sodelovali še gospod Samo Bevk, predsednik Odbora za obrambo, Robert Pavšič, nekdanji podpredsednik Odbora za obrambo, bivši ministri, med njimi ministrica za obrambo Andreja Katič, Karel Erjavec, Boštjan Poklukar, nekdanji minister za notranje zadeve in mag. Tatjana Bobnar, nekdanja generalna direktorica Policije.

Center vojaških šol kot organizator niti v preteklih letih, niti letos v ničemer ni posegal v vsebine predavanj vabljenih predstavnikov. Ob tem pa je treba tako predlagateljem današnjega sklica odbora, kot tudi sindikatu pojasniti, da gre v konkretnem primeru za slušatelje, ki bodo v naslednjih letih prevzeli najodgovornejše položaje v Slovenski vojski in gre za intelektualce, ki so sposobni kritične refleksije na podane vsebine, kar nenazadnje obravnavajo v tem istem programu v okviru posebnega predmeta Kritično razmišljanje in komuniciranje.

Menimo, da je zato pisanje sindikata o strankarskem delovanju in politizaciji Slovenske vojske na navedenem tečaju neprimerno in do navedenih slušateljev ponižujoče. Hkrati pa sindikat na eni strani očita politizacijo Slovenske vojske, na drugi strani pa tudi sam, namesto socialnega dialoga, deluje politikantsko in izrablja politiko za dosego svojih ciljev.

Gospod predsednik, če pristanemo na teze predlagateljev in sindikata, da naj bi šlo v konkretnem primeru za strankarsko delovanje oziroma shode vladnih strank v vojaških objektih in v enotah Slovenske vojske, potem se nam upravičeno postavlja vprašanje oziroma bojazen, da se bomo naslednjič morali zagovarjati na tem odboru na obtožbe o politizaciji vojske ob prvem naslednjem obisku Odbora za obrambo v Slovenski vojski, saj si predstavniki nekaterih strank tradicionalno ne udeležuje.

Dovolite mi še nekaj besed o socialnem dialogu s sindikati, ki ga omenjajo predlagatelji in ponavljajočih obtožbah SVOZ-a. Dialog s sindikati v ministrstvu poteka in sam sem s strani ministra zadolžen za vodenje tega dialoga. Pogoje za delovanje sindikata in sindikalnih zaupnikov v ministrstvu se na podlagi petega odstavka 100.b člena Zakona o obrambi ureja s pogodbo, ki jo skleneta minister in reprezentativni sindikat. In na tej podlagi so sklenjene pogodbe z vsemi štirimi reprezentativnimi sindikati v Ministrstvu za obrambo. Iz vrste določb teh pogodb je razvidno vsebinsko področje delovanja sindikatov, to je socialno in delovno pravno področje varstva ter izvajanja pravic delavcev oziroma zadeve, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj, pravice ter obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja. Ponovljeni pa so tudi okvirji iz 100.b člena Zakona o obrambi, med drugim, da sindikat ne more dajati mnenja k formacijam in organizaciji Slovenske vojske, njeni opremljenosti, delovanju, pripravljenosti na uporabo in drugih povezanih zadevah. Po pogodbah se za vsako leto določa najmanj štiri termini za srečanje. Ne glede na navedeno, pa lahko vsaka stran vabi na srečanja nasprotno stran v primerih, ko gre za reševanje oziroma razprav o temah in vsebinah, ki so pomembne za urejanje stanja na socialnem in delovno-pravnem področju varstva ter izvajanja pravic delavcev ter varovanje zdravja in varnosti zaposlenih.

Vsi sindikati so bili v preteklosti že večkrat opozorjeni na določila 100.b člena Zakona o obrambi in sicer v delu, ki določa, da sindikati ne morejo dajati mnenj k formacijam in organizaciji Slovenske vojske. Sindikat prav tako ne more dajati mnenja k aktom vodenja in poveljevanja v Slovenski vojski oziroma so njegova mnenja za ministra in načelnika generalštaba ter druge poveljujoče neobvezna. Pismo SVOZ, na katerega se sklicujejo predlagatelji, je že drugi diskurz tega sindikata na temo politizacije Slovenske vojske. Ministrstvo je z dopisom dne 28. oktobra 2020 omenjeni sindikat opozorilo o kršenju določil pogodbe. V reviji Mladina, številka 38, z dne 18. septembra 2020 je bil namreč objavljen intervju s podpredsednikom tega sindikata, Boštjanom Korelcem, z naslovom »SDS ima v vojski prevladujoč vpliv«. Po pregledu in preučitvi smo SVOZ obvestili, da ministrstvo ocenjuje, da je z objavo prišlo do jasne kršitve določenih členov pogodbe. Enak značaj ima po naši oceni pismo, na katerega se sklicujejo predlagatelji današnjega srečanja. SVOZ je zelo aktiven tudi pri pripravi različnih prijav glede zlorab v delovno pravnih postopkih Slovenske vojske, ki pa so ponavadi zelo, zelo pavšalne. Eno od teh je na pobuda vodstva ministrstva obravnaval tudi Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo, ki je januarja letošnjega leta sindikat javno pozval naj to prijavo dopolnijo in končno konkretizirajo.

SVOZ je zelo aktiven tudi glede podaje prijav glede suma storitve kaznivih dejanj. V letih 2019, 2020 ter v začetku leta 2021 so vojaški kriminalisti zabeležili kar 22 takšnih prijav. Ob pregledu vseh poslanih prijav je razvidno, da gre pravilom za pavšalno obtoževanje sindikata delodajalca, z raznimi kaznivimi dejanji in domnevnimi kršitvami kadrovskih postopkov. Ugotovljeno je bilo tudi, da v teh prijavah ni znakov ovadb v kazensko pravnem smislu, temveč so s strani ovaditelja SVOZ običajno podane le splošne pavšalne in nobenih konkretnih navedb. Zaradi tega kriminalisti Obveščevalno varnostne službe in vojaške policije v nobeni od teh prijav niso mogli potrditi dokaznega standarda razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zato so pri 19-ih prijavah zadevo zaključili s poročilom, pet prijav pa je še v fazi zbiranja obvestil. SVOZ so večkrat zaporedoma pozvali, da svoje trditve v dopisih konkretizira z dejstvi in do sedaj še niso prejeli navedenih.

V ministrstvu pričakujemo, da se bo SVOZ namesto obravnave problematike v javnosti in ponavljajočem se podajanju kazenskih ovadb vrnil k socialnemu dialogu, kjer je konkretne probleme – če ti dejansko obstajajo – možno rešiti hitreje in učinkoviteje.

Spoštovani predsednik, članice in člani odbora. Glede na povedano predlagamo, da odbor predlaganih sklepov ne podpre.

Hvala za vašo pozornost in potrpežljivost. Dovolite pa mi, predsedujoči, da izročim besedo tudi brigadirju Paternusu, načelniku štaba generalštaba za njegov kratek uvodni odziv kot stališče Slovenske vojske.