Hvala za besedo, predsedujoči.

Verjetno nihče v slovenski politiki nima tako zelo polnih ust domoljubja, koristi za vojsko, varnosti in obrambe države, kot so to stranke, ki trenutno tvorijo vladajočo koalicijo, pa vendarle začenjamo današnjo sejo, ki se najbolj dotika ljudi, ki držijo obrambne sisteme pokonci, se pravi običajnih vojakov in vojakinj. To sejo začenjamo s praktično prazno dvorano. Se oziram tle po dvorani, praktično cela vrsta koalicijskih poslancev manjka, pa vendarle bom s sejo začel. Kaj si o njihovi odsotnosti mislim, si lahko predstavljate, enako kaj si mislijo tudi vojaki, na katere se sami tako radi sklicujejo ali slovenska javnost.

Današnja seja poteka zato, ker je Sindikat vojske, obrambe in zaščite z začetkom meseca, to je 4. februarja, v Državni zbor poslal dopis z zadevo naslovljeno »strankarsko delovanje oziroma politični izhodi vladnih strank v vojaških objektih in v enotah Slovenske vojske«. V tem opisu opisuje, v tem dopisuje opisuje strankarsko politično propagando, ki so jo v okviru izobraževanja častnikov v Centru vojaških šol izvajali državni sekretar za vojaške, obrambne in zunanje zadeve v kabinetu predsednika Vlade, to je mag. Bojan Pograjc, minister za notranje zadeve, Aleš Hojs, in poslanec NSi, ki je hkrati podpredsednik Odbora za obrambo, gospod Andrej Černigoj.

Od vseh vpletenih je najbolj politično obarvan govor imel državni sekretar Bojan Pograjc. Častnikom Slovenske vojske je predaval o tem kako je trenutni predsednik Vlade, Janez Janša najboljša možna izbira v Sloveniji, kako vojak ne sme biti imun na politiko in kako mora poznati koalicijsko pogodbo. In še več, to je kronal s tem, da morajo vojaki prebirati diplomsko in magistrsko delo trenutnega ministra za obrambo, gospoda Mateja Tonina. V svojem nastopu je nenehno favoriziral vladajočo stranko SDS. Poleg hvaljenja Vlade je minister za notranje zadeve, gospod Aleš Hojs, dostavil še kako se mu ne zdi sporno, če vojska na protestu v Ljubljani vozi varnostne ograje, ker naj bi bilo treba varovati Vlado. Podpredsednik Odbora za obrambo pa se je ob siceršnjem hvaljenju trenutne Vlade pred častniki Slovenske vojske, še dodatno posmehoval sindikatu, v katere so organizirani običajni vojaki in uslužbenci Ministrstva za obrambo, ker naj bi bili sindikalno organizirani vojaki nepomembni in naj ne bi služilo njihovo organiziranje sindikalno nobenemu namenu.

V Sindikatu vojske, obrambe in zaščite menijo, da je bilo politično strankarsko delovanje tekom organiziranega izobraževanja v okviru centra vojaških šol načrtovano in da gre za zlorabo oblasti. Izvajalo se je na organiziranem izobraževanju pred slušatelji v predavalnicah v objektih Slovenske vojske, medtem, ko so bile vse učilnice in predavalnice osnovnih, srednjih in višjih šol, tudi fakultet zaradi epidemije covida-19 zaprte in se je tam izobraževanje izvajalo samo na daljavo.

Zakon o obrambi v svojem 37. členu določa, da Slovenske vojske ni dovoljeno uporabljati »za politično ali strankarsko dejavnost ali namen«. S 50. členom tega istega Zakona o obrambi se izrecno prepoveduje še »strankarsko delovanje, propaganda ali shodi strank v vojaških objektih, vojaških poveljstvih, enotah in zavodih«. Državni sekretar, minister za notranje zadeve in podpredsednik Odbora za obrambo so torej zlorabili, črno na belem zlorabili svoje funkcije in svoje nastope na izobraževanju v Centru vojaških šol izkoristili za širjenja skrajno desničarske politične propagande SDS in NSi z namenom širjenja vpliva teh strank v Slovenski vojski in za utrjevanje njune trenutne oblasti v državi.

Pri tem jim ni bilo izpod časti za poprijeti za metode ustrahovanja. Spet se vračam nazaj na dopis Sindikata vojske, obrambe in zaščite, ki pravi takole »ustrahovanje s strani predstavnikov Vlade Republike Slovenije je vsebovalo tako verbalno neposredne oblike, kakor tudi bolj prefinjene oblike, kot na primer degradacijo dela delavca, podprto z očitnim ustrahovanjem, sankcijami po socialni izključenosti«. To ustrahovanje naj bi se v tem konkretnem primeru, ki ga omenja, nanašalo predvsem na cepljenje proti covidu-19, ki se v Slovenski vojski s strani vojaškega vrha očitno za zlorabo ukazov vsiljujejo vsem pripadnicam in pripadnikom, čeravno je v državi to cepljenje še vedno svobodna izbira posameznika. Naj na tem mestu takoj dodam, da v Levici podpiramo čim bolj množično cepljenje proti covidu-19, ampak obvezno cepljenje se lahko izvaja samo na podlagi zakona, ki ga ni. V Slovenski vojski – tako kot je razbrati iz tega dopisa – naj bi se izvajalo na podlagi ukaza. Vsak tak ukaz je nezakonit, je odraz samovolje poveljujočega kadra v Slovenski vojski.

In kot nadaljuje dopis, to očitno še ni najhujše, gre samo za vrh ledene gore in ne za osamljen primer, nekaj, kar krona sistemske nepravilnosti, celo nezakonitosti v Slovenski vojski, ki so – jih bom taksativno naštel tako, kot smo jih prejeli – sistemska kadrovska korupcija, prikrito vodenje kadrovskih postopkov, zlorabe pristojnih poveljnikov v zvezi z odločanjem o pravicah delavcev na obrambnem področju, zlorabe prava pri vodenju disciplinskih postopkov, nezakonite odpovedi delovnega razmerja oziroma nepodaljševanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, sistemske oblike opustitve pregona ob podrejenosti in zlorabah organov pregona, zlorabe v zvezi s podajanjem službenih ocen, zlorabe pri podajanju delovne uspešnosti in tako naprej.

Skratka, Slovenska vojska ima več kot očitno, vsaj kar se tiče običajnih vojakov, ki jo držijo pokonci, veliko večji problem kot to, da bi ji manjkali oklepniki, kakor nas poskuša prepričati obrambni minister Matej Tonin. Sindikat vojske, obrambe in zaščite v svojem dopisu nadaljuje tudi z opozorili o političnih zlorabah Slovenske vojske s tem, ko se za nameček vsega, kar sem že povedal, pazite to – uniformirane pripadnice in pripadnike Slovenske vojske v službenem času in po navodilu nadrejenih udeležujejo verskih obredov. Kje so določbe o ločitvi verskih skupnosti in države.

Kot izhaja iz prvega odstavka dopisa Sindikata vojske, obrambe in zaščite, strankarsko delovanje v enotah Slovenske vojske ni novo, ni novo, ampak gre pri tem, kar so si dovolili državi sekretar, minister za notranje zadeve in podpredsednik Odbora za obrambo, za še en primer takšnega delovanja. Torej še enega v nizu poskusov, da si aktualna oblast, ne samo neposredno politična, ampak tudi morda predvsem ideološko podredi in prevzame v osrednji represivni aparat države, ki je Slovenska vojska.

V Levici to beremo tudi kot nadaljevanje politizacije vojske, na katerega smo opozarjali ob zadnjih spremembah Zakona o obrambi. Naj spomnim, takrat se je brez kakršnekoli resne argumentacije v zakon vneslo določbo, da so pripadniki rezervne sestave lahko tudi člani političnih strank, čeprav je / nerazumljivo/ o poklicnih pripadnikov Slovenske vojske v političnih strankah izrecno prepovedano po 42. členu slovenske ustave. Pa se naknadno oziroma v razpravi ob takratnem spreminjanju Zakonu o obrambi izkazalo, da niti ne gre za vzpostavitev novega stanja, ampak legalizacijo stanja, ki ga že v štartu sploh ne bi smelo biti.

Pod črto, ob vsem navedenem, vsem kar sledi iz tega kar se v Slovenski vojski godi s kadrovsko korupcijo, s pritiski na običajne vojake in s politično nastavo, ki si jo je privoščil aktualni vrh, v Levici predlagamo naslednje sklepe, štirje so.

Prvič, Odbor za obrambo obsoja zlorabe političnih funkcij za širjenje strankarske politične propagande v Slovenski vojski, ki so si jo 19. in 20. januarja 2021 privoščili državni sekretar za vojaške obrambne in zunanje zadeve v kabinetu predsednika Vlade, mag. Bojan Pograjc, minister za notranje zadeve, Aleš Hojs in poslanec NSi in podpredsednik Odbora za obrambo, Andrej Černigoj.

Drugič, Odbor za obrambo poziva Vlado Republike Slovenije, da zagotovi spoštovanje prepovedi kakršnegakoli strankarskega delovanja, propagande ali shodov strank v vojaških objektih, vojaških poveljstvih, enotah in zavodih. To ni nekaj novega, nekaj silno posebnega, kar bi si namislili v Levici, to je že vpisano v Zakon o obrambi. Je pa izvršilna veja oblasti, torej Vlada Republike Slovenije tista, ki mora zagotoviti, da se tovrstna zakonodaja izvaja in nikakor ne biti v poziciji, da je prva, ki zakonske določbe krši, kot se nam dogaja.

Tretjič, Odbor za obrambo poziva Vlado Republike Slovenije, da zagotovi spoštovanje

delavskih pravic pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Kot smo lahko slišali v uvodni predstavitvi in prebrali v sindikalnemu dopisu, se delavske pravice običajnim vojakom kršijo in kršijo se jim na veliko – s kadrovsko korupcijo, s pritiski, mobingom, šikaniranji, pometanjem pod preprogo in tako naprej. Običajni vojaki v tej državi očitno so žrtve precej razpasle prakse klientelizma in kadrovske korupcije, ki se je zasidrala v vrhu Slovenske vojske, kot lahko razberemo in to zagotovo ni prav.

In še četrtič, Odbor za obrambo poziva Ministrstvo za obrambo, da v sodelovanju s sindikati pripravi in v roku treh mesecev Odboru za obrambo posreduje poročilo v zvezi s kadrovsko korupcijo v obrambnem sistemu ter drugimi nezakonitostmi in zlorabami poveljujočih v Slovenski vojski. Če boste potrkali na sindikalna vrata, boste zelo hitro ugotovili, da tovrstnih zlorab kar mrgoli.

Te sklepe mislim, da bi na današnjem odboru morali podpreti. Navsezadnje se pozdrav v Slovenski vojski glasi »za koga – za Slovenijo« in ne »za koga – za Janšo«. Slovensko vojsko imamo, da brani blaginjo in interese dveh milijonov državljank in državljanov, ne pa kot si to predstavlja denimo minister za notranje zadeve, Aleš Hojs, prgišče prvorazrednih privilegirancev, ki so trenutno na oblasti in si skušajo očitno tudi s trdo roko in vplivanjem na vojsko, podrediti celotno državo.

Hvala.