Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, cenjene gospe, spoštovani gospodje!

O nacionalnem demografskem skladu poteka razprava na takšen ali drugačen način od leta 2013. Takrat je bila v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vzpostavljena upravna podlaga za njegov sprejem. Vloženih je bilo več predlogov zakona v ta Državni zbor in ta je prvi, ki je prišel do tega, da se obravnava že v drugem branju. O tem predlogu zakona se danes razpravlja v slovenski javnosti nekje od septembra leta 2020. Potem bom natančneje opredelil te datume. Zaradi tega enostavno ne morem soglašati pravzaprav, lahko rečem, da ni res, da so ti postopki netransparentni in nedemokratični.

Tukaj bi rad seveda poudaril tudi dialog z Ekonomsko-socialnim svetom. In sicer je bil ta zakon predstavljen Ekonomsko-socialnemu svetu s strani predsednika Vlade in ministra za finance, 5. oktobra leta 2020. Na podlagi tega sestanka so bile sestavljene pogajalske skupine, ki so imele pet sestankov in pogovarjali smo se o tem zakonu. Dnevni red teh sestankov so bili členi tega zakona, ne kar nekega drugega, ne kar nekih teoretičnih tem o tem kaj bi in kaj ne bi, kajti ta zakon je bil dejansko predstavljen Ekonomsko-socialnemu svetu v demokratičnem postopku.

Zaradi tega vsekakor se s predlagatelji te izredne seje ne morem strinjati, s to tezo, da so postopki glede tega nedemokratični in netransparentni. V javnosti so bile opravljene, tudi sam sem jih – številne razprave na okroglih mizah in tako naprej. Tudi profesorji so tukaj sodelovali. Sodelovala je tudi Zveza društev upokojencev, sam sem sodeloval na taki okrogli mizi, vključno z nekaterimi profesorji. O tem se je pisalo in se še piše v zadnjih tednih in mesecih v slovenski javnosti. Bila je tukaj opravljena tudi splošna razprava. Zavračam besede, da se Vlada ni nameravala pogovarjati. Vlada se je vedno želela pogovarjati. Na petih sestankih in na Ekonomsko-socialnem svetu o tem zakonu, o tem konceptu, ki je tukaj predlagan. Tako da iz tega zornega kota jaz mislim, da če Vlada predlaga en zakon, je seveda potem treba se pogovarjati o tistem zakonu. In možnost je bila, da se pogovarjamo tudi o predlogu zakona, ki so ga predložili drugi, pa so dejansko to povabilo zavrnili in kasneje tudi sejo zapustili, to je bil Odbor za finance. Tako da tukaj dejansko iz njihove strani, se pravi s strani opozicije ni bilo razprave in zaradi tega se jaz ne morem strinjati s tezo, da če nekdo ne želi razpravljati, potem reče, da ni bilo razprave. Če nekdo zapusti sejo, potem reče, da ni bilo možno razpravljati.

V zvezi s tem bi rad povedal tudi, da je že v prejšnjih, se pravi omenil sem začetno letnico 2013 in v tem obdobju bi vse Vlade do sedaj, ki so bile, tudi Vlada dr. Mira Cerarja in Vlada Marjana Šarca na podlagi tega zakona iz leta 2013 lahko predlagala kakršenkoli zakon o demografskem, nacionalnem demografskem skladu. Tako da v zvezi s tem seveda moram povedati, da je ta razprava potekala in da enostavno gre za demokratičen postopek, ki – bom rekel poteka že o tem zakonu približno pol leta.

Temu zakonu se tudi očita, da se v samem zakonu dodeli vire financiranja in določi dobo, v kateri se premoženje ne sme izčrpavati, da se oblikuje demografski sklad in določi njegovo delovanje ter vira financiranja. In očita se, da ni predpisana doba akumulacije. Neka druga možnost je seveda, da ta demografski sklad deluje tako, da desetletja ali pa več kot 10, 20, 30 let ne izplačuje dividend in da na tej podlagi akumulira vsa sredstva, vse dividende in tako naprej. Tukaj bi rad povedal, da ta zakon deloma upošteva to trajno akumulacijo. 40 procentov vsakoletnih dividend ostane v skladu za akumulacijo. To piše v zakonu in jaz želim govorit na podlagi dejstev, ne na podlagi – bom rekel nekih insinuacij ali česarkoli, ampak to so določbe v zakonu.

Tukaj bi rad omenil tudi to oziroma odgovoril na vprašanje glede tega, da niso upoštevane pripombe Komisije za preprečevanje korupcije, kritične javnosti. Pripombe KPK-ja in Združenja nadzornikov so upoštevane z amandmaji v drugem branju. Tako so se v ta zakon umestile določbe glede kadrovske komisije sklada, načrta integritete, pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto, nadzora nad premoženjskim stanjem poslovodstva in nadzornikov, dolžnosti razkritja in izogibanja nasprotja interesov ter dajanja daril. Tako da v zvezi s tem ta očitek, ki je zapisan v predlogu za to izredno oziroma za to sejo Komisije za nadzor javnih financ, ne drži.

Potem je tudi očitek in tudi predlagatelj je rekel, da gre za razprodajo državnega premoženja. In predlagatelj pravi, da delitev naložb na strateške in nestrateške pomeni nevarnost za privatizacijo sedaj pomembnih družb in da predlog zakona vsebuje določbo, ki skladu omogoča, da pri strateških naložbah svoj delež zniža pod 50 odstotkov in da s tem strateške cilje prepusti zasebnim koncesionarjem.

Glejte, to določbo ima že sedanji Zakon o Slovenskem državnem holdingu in ni kakšne privatizacije na podlagi te določbe. In popolno enako določba je določena tukaj. In ravno tako je tudi določba namenjena temu, da se lahko tudi naložbe, v katerih ima država manj kot 50 odstotkov, določijo za strateške. Kar z drugimi besedami pomeni, da je pravzaprav z dodatno določbo preprečena ali pa omejena, otežena privatizacija. Zaradi tega ta očitek enostavno ne drži. Tudi to, da se bo 40 kupnin od prodaje naložb sklada namenilo ZPIZ-u in 60 za akumulacijo, jaz mislim, da tukaj ne moremo govoriti o tem, da bi šlo za kakršnokoli privatizacijo. Navsezadnje smo bili že priča poskusom predlogov zakona o demografskem skladu iz leta 2020. Takrat sta ta zakon vložili Poslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke Alenke Bratušek in v tistem zakonu je bilo določeno oziroma predlagano, da se 70 odstotkov prejetih kupnin odprodaj nameni za financiranje sklada. Tako da iz tega zornega kota, bom rekel, če delimo te določbe oziroma to delitev, če upoštevamo, enostavno ni tukaj nobenih podlag za kakršnokoli privatizacijo v zvezi s tem, ali še manj za kakršnokoli nenadzorovano privatizacijo.

Naslednja zadeva, ki bi jo rad tukaj omenil je imenovanje nadzornega sveta in imenovanje poslovodstva. Glejte, jaz mislim, da je to, da Državni zbor lahko imenuje oziroma, da bo imenoval, če bo zakon sprejet, nadzornike, eden izmed zelo demokratičnih postopkov za to, za nadzor nad tem skladom. In stvar Državnega zbora je kakšno vlogo bo kdo imel pri tem, v to Vlada ne posega, v to Vlada ne posega. Tako da iz tega zornega kota kakorkoli ne moremo govoriti o tem, da gre tukaj za – bom rekel neke nedemokratične postopke in da v zvezi s tem Vlada karkoli želi spreminjati ali pa da že karkoli želi narediti postopke, ki bi bili – bom rekel enostranski in nedemokratični.

Nikoli ni bilo rečeno, da bo ta sklad finančno rešil pokojninsko blagajno. Nikoli ni bilo rečeno, da bo ta sklad izključno financiral pokojninsko blagajno. Nikoli to dejansko ni bilo rečeno. In vedno je bilo rečeno, da bo to uporabljeno za dopolnilno financiranje pokojnin, dopolnilno financiranje pokojnin. Tukaj je predlagatelj omenil, da pač sedaj gre to v proračun in seveda, da državna podjetja plačujejo dividende v proračun. Dejstvo pa je, da proračun že nekaj let, desetletij plačuje v pokojninsko blagajno. In da glede na demografsko sliko, ki jo danes imamo pred sabo, je nujno treba zagotoviti dodaten vir. In glede na to, da – bom rekel se je to premoženje, državno premoženje enostavno delalo skozi desetletja in tako naprej, se nam zdi prav, da imajo koristi od tega državnega premoženja v največji meri upokojenci. Predvsem tudi v zvezi s tem z demografsko sliko, ki seveda pomeni tudi to, da bo treba seveda spremeniti tudi pokojninski sistem, da bomo seveda morali tudi govorit o pokojninski reformi. Ampak to je dodaten vir. Kot vem, danes dobi neposredno pokojninska blagajna od državnega premoženja sredstva od KAD-a v višini mislim da 50 milijonov.

Tukaj po izračunih, če gledamo na donose, bo dobila pokojninska blagajna znatno več kot 50 milijonov in če pogledamo na to delitev. Če gledamo, da imamo dividendni donos 2,03, bo sklad prejel 207 milijonov evrov dividend. Tukaj govorimo o / nerazumljivo/ 3 odstotka. Če govorimo o 5 odstotkov, bo dobil 252 milijonov. Če govorimo o 8 odstotkih, bo dobil toliko več. Tako da iz tega zornega kota je seveda treba reči, da prihodki za pokojninsko blagajno bodo in da s tem bo vsekakor zagotovljena večja varnost pokojnin kot danes ali pa kot če nimamo tega sklada, ali pa kot če ne namenjamo tega denarja za pokojninsko blagajno.

Glejte, jaz ne bom niti odgovarjal na te trditve, da Vlada skriva zakon, kar je bilo dejansko tudi rečeno. Oprostite, šest mesecev se pogovarjamo o tem. Šest mesecev se pogovarjamo o tem. In tukaj bi rad povedal seveda tudi to, da od 5. 10., ko smo predstavili ta zakon 2020 Ekonomsko-socialnemu svetu, poteka ta razprava do danes.

Vsekakor bi rad tudi povedal to, da obstajajo, kot sem že rekel, varovalke proti privatizaciji. Lahko govorimo seveda tudi, da tudi danes imamo številna podjetja in ta številna podjetja, državna podjetja – tukaj lahko govorimo o SDH-ju, DUTB-ju, DSU-ju in tako naprej, ustvarjajo določene dobičke. Mislimo, da bo s tem, ko bodo – bom rekel – to premoženje združeno, v skladu ti donosi in dobički večji in da na ta račun bo seveda tudi učinek za pokojninsko blagajno večji. Tako da iz tega zornega kota jaz tudi predlagam, spoštovane poslanke in poslanci, da ne podprete teh predlaganih sklepov, ki sem jih dobil te seje, zaradi tega ker ta postopek je transparenten, ta postopek je demokratičen in s tem demografskim skladom bodo upokojenci in celotna družba dobili več, kot dobijo brez tega demografskega sklada.

Hvala lepa.