Če grem najprej na te nepravilnosti in pomanjkljivosti. Tisto kar je največkrat ugotovljeno, torej področje na katerih so nepravilnosti in pomanjkljivosti ugotovljene, kot je že bilo v tem uvodnem delu povedano, so na področju notranjih kontrol pri izvajanju notranjih aktov proračunskih uporabnikov pri postopkih javnega naročanja, čeprav tukaj moram reči, da je le državna revizijska komisija tista, kateri največkrat odstopamo potem v nadaljevanju te ugotovljene nepravilnosti, ugotovimo jih skozi naše preglede, ampak ni v naši pristojnosti, da v zvezi s tem odreagiramo ali pa odredimo kakšne prekrškovne postopke, zato se te zadeve potem dodeljujejo v državno-revizijsko komisijo. Potem je tu naslednje področje nenamensko in negospodarna poraba sredstev in pa potem neurejeni notranji akti posameznih proračunskih uporabnikov. To so recimo ta štiri področja, pa mogoče še kakšne druge malenkostne pomanjkljivosti, ampak to so ta ključna štiri področja. Ste omenili proračun, se strinjam z vami, bistveno več po vrednosti bi lahko pregledali sredstev, seveda ob nekih pogojih, če bi imeli zadostno kadrovsko strukturo za to, v proračunski inšpekciji sektorju je zaposlenih šest ljudi, vodja in pet inšpektorjev, ki so zdaj že tudi v tej starostni skupini nad 60, kjer moramo biti, spet bom omenil covid, previdni kam jih pošiljamo, kako jih pošiljamo sploh v teh časih, se pa trudijo po svojih najboljših močeh, da oddelajo tisto kar je v letnem programu dela sprejeto in od kar sem na mestu predstojnika urada od leta 2017 smo v bistvu vsako leto to pri isti zasedbi smo obseg dela teh nadzorov povečevali, začeli smo tam nekje pri 32, 35, za letošnje leto smo pri 60-ih z isto zasedbo, jih pa običajno vsako leto naredimo čez plan, se pravi, da plan presežemo bodisi zaradi kakšnih izrednih nadzorov, ki jih uvedemo, bodisi zaradi števila prijav, prijave so pa tako eno leto jih je več, drugo leto jih je manj, skratka te številke varirajo, odregiramo seveda na vsako, ne nujno, da za vsako uvedemo inšpekcijski nadzor, skušamo pa dosledno slediti letnemu načrtu dela, v tem načrtu dela je pa tako kar se tiče teh proračunskih uporabnikov. Proračunskih uporabnikov v Sloveniji posrednih ali neposrednih je približno 2800. In z ekipo, ki jo imamo, je težko pokriti vse to tudi če bi vsako leto pokrivali nove, zmeraj nove proračunske uporabnike, ki jih še nismo inšpecirali, ne vem v kolikem času bi vse skupaj izvedli. Skušamo pa se orientirati na tiste, kjer se nam zdijo, da so tveganja večja tudi na področja, ki so malo bolj riskantna, recimo omejene so bile bolnice, lansko leto je to bilo šolstvo. Vsako leto je mogoče poudarek dan na nekaj novega, tu se pa zanašamo na neke vhodne informacije, ki jih na našo zahtevo dobimo iz Ministrstva za finance, konkretno iz direktorata za javno računovodstvo, direktorata za proračun in pa iz uprave za javna plačila in na osnovi tega nekako kreiramo ta letni načrt dela, poleg tega smo v zadnjih dveh letih tudi naredili nadzore za katere smo po zakonu pristojni oziroma smo pristojni po zakonih neke druge vrste, ne izključno samo Zakona o javnih financah. Lani smo recimo začeli s temi nadzori po, ima precej dolgo ime, Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, tukaj gre za nadzore v podjetjih tudi, predvsem so vezani na poročanje o razporeditvi čistega dobička in tako naprej, in tu so pregledane vrednosti bistveno večje. V lanskem letu, to bo verjetno izšlo potem iz poročila za drugo polovico leta 2020, je bil letni načrt narejen tja do mislim, da nekaj manj kot čez milijardo po vrednosti pregledanih sredstev oziroma nadzorov in tudi za letošnje leto je ta znesek narejen čez milijardo. Začeli smo potem tudi z nadzori, ki jih do zdaj žal še ni bilo narejenih, na podlagi Zakona o lekarniški dejavnosti. Tako, da skušamo zaobjeti tiste zakone, kjer smo pristojni za tovrstni inšpekcijski nadzor. Svojevrstna zdaj, če je bil pa ta Zakon o interventnih ukrepih za finančno stabilnost zdravstvenih zavodov, kjer so bili nadzori izredni, kjer smo uspeli nek denar povrniti nazaj v proračun, nekega denarja pa pač žal ne, s pričo tega kar je sledilo na osnovi pritožb določenih bolnic, ne vseh, pa potem v nadaljevanju teh pritožb na Vlado, pa predloga o avtentični razlagi, ki je bila obravnavana tudi v Državnem zboru, izkupiček tega pa je bil, da štiri milijone in pol približno denarja, ki naj bi po naši presoji moral priti nazaj v proračun ni prišel nazaj v proračun, ker so bile naše odločbe umaknjene po sprejetju te avtentične razlage dela tega interventnega zakona. Tako, da ja se trudimo, kaj naj rečem, če bi pa želel izpostaviti nekega neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, ki pa je lahko zgled drugim, to bi pa težko ocenil, ker se dogaja, da hodimo istega proračunskega uporabnika, pa najdemo zmeraj kakšne, nikoli ne gledamo vsega, gledamo določena področja in ena so urejena, druga niso, zgodi se tudi, da smo v nekem rednem nadzoru, pa pride vmes prijava v zvezi z nečem in potem ta nadzor nadgradimo še z nekimi drugimi pregledi, seveda potem se pokaže, da ene stvari delujejo, druge ne, za nas je pa ključno to v kakšni meri izpolnjujejo proračunski uporabniki predvsem pa predstojniki teh uporabnikov priporočila oziroma ukrepe, ki jih proračunski inšpektorji izdajo. Tu pa mislim, da večjih zadreg ni, stvari se spremenijo, nenazadnje tudi poročati morajo o tem kaj je narejeno, tako da gredo stvari na bolje, ampak saj pravim, zmeraj se najde kaj novega tudi v okolju teh proračunskih uporabnikov se stvari spreminjajo, pa mogoče niso včasih dovzetni za kakšne spremembe, odreagirajo prepozno, urejajo stvari prepozno in se potem to rezultira v kakšnih ugotovitvah, pa kakšnih prijavah. Smo pa pozorni na področja, ki menimo, da so malo bolj tvegana, kjer je veliko denarja, zdravstvo je že tako, šolstvo, še kaj bi rekli. To je to, če sem vam uspel na kratko odgovoriti. Hvala.