Spoštovana gospa predsedujoča, drage poslanke in poslanci, cenjene kolegice in kolegi!

Danes smo slišali dve pojasnitvi, kaj se je zgodilo. Jaz na tem mestu nisem pristojen, da bi ugotavljal, kaj je resnično, kaj je pravno skladno, zato ste tu vi, dragi poslanci, da se odločite po svoji vesti oziroma z mislimi za dobrobit mladih ali pa uporabe tudi kakšno od pravnih služb ali drugih postopkov. Uvodoma naj povem, da se zahvaljujem sklicatelju seje, da je sklical to sejo, in tudi vam, poslancem, da ste se udeležili, s čimer pokažete, da vam je mar za mlade. In če se ugotovi, da je minister ravnal v nasprotju z zakonom, potem bomo pozvali Ministrstvo za delo, da v naslednjih tednih oziroma v 15 dneh, kot je bilo predlagano v sklepu, najde nek način, kako bi se študentom in dijakom, ki so bili oškodovani za 41 centov oziroma ponekod tudi za 50 centov na mesec, v tem času povrnil ta znesek, za katerega so bili oškodovani. Če se izkaže, da bi morala biti študentska postavka dvignjena prej, potem predlagamo Ministrstvu za delo, da od koncesionarjev, se pravi, študentskih servisov, pridobi podatke, koliko študentov ali dijakov je opravljalo študentsko delo in za to dobilo minimalno urno postavko, in se jim na nek način izplača, za kar so bili oškodovani oziroma prikrajšani.

Zelo podpiram tudi zadnji sklep, ki ga je predlagatelj seje predlagal. Sam ga sicer nisem videl, ker nisem dobil tega gradiva, ampak pri študentskem delu je treba urediti še nekaj stvari, ki bi lahko bile bolje urejene. Dovolite mi, da opozorim na te tri stvari. Ena je v tem, da se usklajuje minimalna urna postavka, in želel bi si, da se uskladi tudi posebna davčna olajšava za študente, da ne bodo ti študenti, ki bodo sedaj zaslužili več, morali plačati na koncu tudi več za dohodnino. Želel bi si, da imamo tako zakonodajo, da dajemo mladim zgled, da se delati splača, da je to neka navada, ki se jo v današnji družbi ceni, da ne bomo imeli potem take mlade, ki bi raje viseli na nekih safemathih oziroma socialni pomoči, kot pa delali.

Druga stvar, ki bi si jo Mladinski svet želel, da se jo tudi uredi, je izplačevanje potnih stroškov in izplačevanje malice. Vemo, da sicer to ni zakonska obveza, se pa vseeno tu in tam najde kakšen delodajalec, ki je pripravljen povrniti nastale stroške. In zdaj je edina opcija, vsaj kolikor jaz vem, da se te stroške izplača skupaj z izplačilom ur, kar pa pomeni, da je potem ta znesek obdavčen tako na strani delodajalca kot na strani študenta, poleg tega pa lahko to useka še študenta ponovno pri plačilu dohodnine. Vem sicer, da imajo študenti subvencionirano malico in prevoz, vendar še vedno nastajajo težave. Recimo, če to študentsko delo poteka v kraju, kjer ni izobraževalne ustanove, saj tam študenti ne morejo koristiti subvencionirane prehrane. Prav tako pa ti študenta – vsaj po podatkih, ki jih imam – ne moreš poslati na neko službeno pot, da bi mu izplačal neobdavčene potne stroške.

Kar je pa glavna zadeva, ki jo hočem poudariti, je pa to, da je treba povišati oziroma poostriti nadzor nad delodajalci oziroma nad študentskim delom. Da bomo imeli več inšpektorjev, ki bodo nadzorovali zadeve na terenu, ker namen študentskega dela ni, da oseba dela za polni delovni čas oziroma enako kot običajni zaposleni, ampak tako, kot to izhaja iz imena, v katerem dela, o katerem se danes pogovarjamo, gre za začasno in občasno delo. Študentsko delo pa ne sme biti ena izmed oblik prisilnega prekarnega dela.

Naj se dotaknem še sklepa, ki sem ga že dobil, pa ga bom še pogledal. Ja, zelo podpiram predlagatelje oziroma pozivam tako opozicijo, koalicijo, vse, ki dobro mislijo, da prihodnje PKP-je sprejemajo z mislimi na dobrobit študentov, da ne bomo spet mladi poraženci krize.

Hvala za pozornost.