Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem zbranim v mojem imenu in seveda tudi v imenu organizacije, ki jo danes tukaj predstavljam.

Dovolite mi, da si vzamem par minut in predstavim videnje naše organizacije in pa tudi predlagam nekatere rešitve, ki smo jih naumili na ŠOS. Torej na naši organizaciji smo ves čas razglašene epidemije državo opozarjali na težavo pomanjkanja študentskega dela. Pomanjkanje se čuti tudi danes in predvidevamo, da bo ta upad trajal še kar nekaj mesecev. Danes je nekje okoli 25 odstotkov, kar je počasen napredek glede na vpad v maju, ki je znašal 50 odstotkov v primerjavi z letom prej. Če postrežem z nekaterimi podatki in sicer s podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje okoli 100 tisoč dijakov in študentov opravlja študentsko delo, kar predstavlja dve tretjini celotne dijaške in študentske populacije. Njihov povprečni mesečni neto prihodek je znašal v letu 2018 na primer 185 evrov. Ta številka sicer ni grozno visoka, a je še vedno višja kot povprečna višina državne štipendije. Ta je v letu 2018 znašala 122 evrov prejemalo pa jo je le okoli petino vseh študentov. Po podatkih mednarodno primerljive raziskave Evro študent, kar 44 odstotkov vseh teh razpoložljivih sredstev študentov predstavljajo prihodki od dela le 9 pa od štipendije. Na ŠOS smo že od začetka same epidemije kot ukrep, ki bi najbolj ciljno pomagal dijakom in študentom, predlagali uvedbo nadomestila za izpad dohodkov iz študentskega dela v višini 80 % povprečnega mesečnega prihodka iz študentskega dela v zadnjih 12 mesecih; podobno kot to, na primer, velja za zaposlene na čakanju. A žal, in to večkrat, naš predlog ni bil vključen v protikoronske pakete. In tudi zaradi tega smo pripravili sistemske predloge, ki smo jih vključili v naš nov predlog zakona za urejanje položaja študentov. Ta predlog zakona, ki naslavlja največje težave študentov, smo že predstavili predsedniku republike, predsedniku Državnega zbora in tudi predsedniku Državnega sveta. V prihodnjih tednih pa upamo, da nam boste tudi poslanske skupine in poslanci namenili čas, da vam ta zakon predstavimo in da poveste tudi vi, kako vidite te, po našem mnenju nujne ukrepe za izboljšanje položaja mladih in študentov. Ta predlog danes poudarjamo tudi zato, ker je neposredno povezan z današnjo tematiko in vpliva na socialni položaj študentov, ki je tudi zaradi te zamude pri sprejemanju odredbe dodatno poslabšan.

Minimalni znesek urne bruto postavke za tako imenovano študentsko delo je, kot smo že ugotavljali, vezan na spremembe minimalne plače. Ta se je spremenila s sprejetjem odredbe, ki je bila podpisana 20. januarja 2021, v praksi pa velja za delo, opravljeno od 1. januarja 2021. Ker pa je minister, pristojen za delo, žal, ponovno tu pozabil na študente in dijake, je urna postavka za študentsko delo ostala nespremenjena pri 5 evrih in 40 centih. Sprememba minimalne urne postavke ne more veljati za mesec nazaj, ob tem pa je kasneje prišlo tudi do zamika pri izdaji aktov in to je neposredno vplivalo na izplačila pri marsikaterem študentu. Nova minimalna bruto postavka za študente in dijake velja, kot smo že povedali, od 19. februarja naprej in vsi, ki so delo opravljali pred tem in jim je delodajalec že delo obračunal, so bili na ta način oškodovani. Če potegnemo zdaj analogijo z dvigom minimalne plače, bo za subvencioniranje dviga slednje ministrstvo, pristojno za delo, moralo nameniti preko 20 milijonov evrov za prvo polovico tega leta. Na drugi strani pa so, po naših ocenah, dijaki in študenti zaradi zapoznelega dviga minimalne urne postavke oškodovani za nekaj 100 tisoč evrov, kar je zanemarljiv znesek z vidika državnega proračuna, seveda, in takih dijakov je približno, po naši oceni, 15 tisoč. Ogromno pa bi to pomenilo dijakom in študentom, da bi se jim ta razlika povrnila, glede na to, da je epidemija številnim odnesla možnost opravljanja študentskega dela in so se zdaj znašli v precej težki situaciji.

Če grem še čisto za konec na predloge. V naši organizaciji predlagamo, da resorno ministrstvo zagotovi sredstva za oškodovane dijake in študente in jim povrne neupravičeno izgubljen prihodek, podobno kot subvencionira dvig minimalne plače podjetjem. Zneski so v primerjavi s to subvencijo zanemarljivi, natančne podatke o tem pa imajo posredniki študentskega dela.

Zato ministrstvo še enkrat, kot smo že v našem odprtem pismu, pozivamo, da od koncesionarjev pridobijo podatke o številu teh oškodovanih dijakov in študentov, ki so med 1. januarjem in 18. februarjem 2021 delo opravljali po urni postavki, nižji od 5,89 evra, ter zagotovi sredstva in izplačilo tako oškodovanim dijakom in študentom.

Hvala.