Ja, torej spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, spoštovani gostje, vabljeni na to sejo, predstavnik Državnega sveta, lepo pozdravljeni.

Pred vami je novela Zakona o vodah, enega zelo kompleksnih in obsežnih zakonov, ki je bil sprejet že leta 2002 in v času do zdaj je nastalo kar nekaj razlogov za to, da se določene rešitve izboljšajo, popravijo, nadgradijo in zato smo v okviru novele, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor pravzaprav predlagali dve bistveni vsebinski spremembi. Prva pomembna bistvena vsebinska sprememba je možnost posegati v prostor, tudi pri obalnem in vodnem zemljišču, če gre za objekte v javni rabi po Zakonu o graditvi objektov. Namreč velikokrat se je pojavila pobuda iz lokalnega okolja, da so želeli ob jezeru, reki narediti čolnarno, želeli so narediti kakšen drug objekt v javni rabi, nenazadnje tudi kakšen objekt za postrežbo gostov in glede na veljavni zakon je bilo to pravzaprav praktično nemogoče, pa ni šlo za noben sporen poseg v prostor iz naslova upravljanja z vodami ali povečevanja poplavne, erozijske ogroženosti ali vzdrževanja vode ali da bi kakorkoli s tem poslabševali stanje voda. Skratka, šlo je za ambicijo, da bi ob vodi, ljudje smo radi ob vodi, naredili kaj, kar je dobro za javno rabo. Tu je prihajalo do problemov in potem so in smo obhajali to na način, da smo zoževal priobalni pas, kar je počela vlada s svojimi odločitvami na način, da je uvajala izjemo od 15 metrov širokega priobalnega pasa, ki velja po Zakonu o vodah za vode prvega reda in na način se je tu pa tam kakšna izjema naredila. Zdaj pa seveda mi s to prvo rešitvijo omogočamo tudi poseganje v prostor pri obalnemu in vodnemu zemljišču, seveda pod določenimi pogoji, ki pa so seveda strokovne narave in so povezani s tem, da se seveda, da gre za posege, ki omogočajo izvajanje javne službe, ne poslabšujejo stanja voda, ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti niso v nasprotji s cilji upravljanja z vodami in tudi ne omejujejo obstoječe posebne rabe vode in tudi da ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezani erozijske celinske vode in morja. Skratka, če ne obstajajo ti vsebinski razlogi, je poseg v prostor mogoč, tako na priobalnem in vodnem zemljišču. O tem izda mnenje direkcija za vode, ki je strokovna inštitucija, ki pravzaprav upravlja z vodami in pod temi pogoji je torej ta poseg možen. Nam se je ta poseg zdel racionalno mogoča občinam in tudi širše razvojne projekte.

Velikokrat je seveda tudi interes po tem, da se ob vodotokih naredijo kolesarske poti, pešpoti z raznimi drugimi spremljajočimi objekti in to je sedaj skladno s tem popravljenim členom možno. Bila je tudi ena pobuda o revitalizaciji nekaterih kolišč. Tipično primer je eno kolišče Bobri, v Prekmurju oziroma v tistem jugovzhodnem oziroma severovzhodnem delu Slovenije, kjer na tak način tudi to omogočamo. Drugi pomemben vsebinski sklop, ki smo ga uskladili skozi ta predlog novele Zakona o vodah pa je, da se za financiranje gospodarske javne službe, upravljanja z vodami lahko namenijo tudi sredstva, namenska sredstva sklada za vode. Namreč v mandatu te vlade smo pomembno povečali obseg sredstev za vzdrževanje vodotokov, v tem smislu, da jih čistimo, da ostale sanacijske posege izvajamo v smislu preprečevanja poplav in vseh ostalih neljubih dogodkov, zato smo kar podvojili sredstva in v ta namen želimo poleg integralnih sredstev državnega proračuna zagotavljati tudi sredstva iz sklada za vode, kjer se namensko zbirajo sredstva namenjena raznim vodarskim ureditvam. Tak predlog z nekaterimi še drugimi malo manj pomembnimi dodatki je šel v javno obravnavo in kasneje v medresorsko usklajevanje, moram pa podčrtati, da je v fazi medresorskega usklajevanja prišla pobuda s strani gospodarstva oziroma tudi s strani Ministrstva za gospodarstvo in tehnološki razvoj, ki je predlagalo še eno spremembo, ki je seveda povezana z 69. členom Zakona o vodah, to pa gre za možnost gradnje objektov, ki so namenjeni proizvodnji in v katerih so vključene nevarne snovi, za katere je v skladu s predpisi s področja varstva okolja potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje ter objekte in naprave za odlaganje odpadkov, da je možno tudi te naprave namenjene proizvodnji umestiti na vodovarstvena območja pod pogojem, pod dvema pogojema.

Prvi pogoj je ta, da to opredeli uredba o vodovarstvenih območjih in drugi pogoj je, da to ne škodi zdravju ljudi. Zdaj jaz sem poslušal včeraj odzive nekaterih civilno družbenih oziroma nevladnih organizacij, ki so pravzaprav napadale to rešitev z povsem za lase privlečenimi argumenti. Gre za možnost proizvodnje na vodovarstvenem območju. Veste, da imamo več razredov vodovarstvenih območij, imamo tudi tretji razred in imamo tudi proizvodne dejavnosti, ki so iz naslova varstva okolja, pa uporabljajo nevarne snovi, razmeroma neproblematična. Na primer. Kovinska galanterija, proizvodnja ograje ali kakršnihkoli drugih kovinskih izdelkov, ki jih uporablja bodisi nevarne snovi pri varjenju ali pri površinski zaščiti v neznatnih količinah. Vse to je prepovedano apriorji graditi na vodovarstvenem območju, čeprav gre za vodovarstveno območje tretjega reda. Glejte, če bi bili dosledni varuhi, te kvazi varuhi okolja, jih sprašujem zakaj je pa dovoljeno storitvene dejavnosti imeti brez teh omejitev na vodovarstvenih območjih. Vse. Zakaj je torej bolj nevarno imeti eno kovinsko predelavo, ki uporablja ne vem dve kile barve na leto, kot pa en bencinski servis sredi Ljubljane, ki je na vodovarstvenem območju ali lakirnico, ali kemično čistilnico ali podobne storitvene ali recimo avto odpad. En je gorel nedavno tu pri Ljubljani, ampak to ni problem po tem Zakonu o vodah in tudi ni tangirano s tem amandmajem, mi samo želimo, da tudi v smislu razvoja gospodarstva, da se določene proizvodne dejavnosti lahko odvijajo, če so izpolnjeni res vsebinski pogoji, da je pridobljeno okoljevarstveno soglasje, da ne ogroža to zdravje ljudi in da je to opredeljeno v vodovarstveni uredbi. To se pravi nič koliko varovalk iz katerih se analizira in tudi ugotovi konkretno za katero vodovarstveno območje gre, kakšna je ta angeologija, kakšna je tehnologija tega konkretnega proizvodnega obrata, kakšne so nevarnosti in kakšni so ukrepi za preprečevanje teh nevarnosti. In samo če je kljukica vsemu temu in ni ogroženo zdravje je možno.

Na primer, če sem zelo plastičen tudi, ko vidim poslanca iz Krškega vem, da je cel / nerazumljivo/ oziroma tam poslovna cona na vodovarstvenem območju. Tam ne bi bilo moglo po novem biti nobene proizvodne dejavnosti, ki uporablja nevarne snovi. Nobene. Nobene v Ljubljani. Kako bi, če bi zdaj govorim, da s tem izgrajujemo varstvo okolje, glejte na vodovarstvenem območju je bila postavlja tovarna Rog, postavljena je bila tovarna Litostroj, postavljena je bila tovarna Lek, proizvodnja zdravil. Vse te tovarne uporabljajo, so uporabljale, katere še živijo, nevarne snovi na vodovarstvenem območju. Tako, da še enkrat jaz mislim, da so ti očitki o tem, da s temi ukrepi razgrajujemo ali kakorkoli posegamo v zdravo pitno vodo povsem neutemeljeni, so pravzaprav pavšalni, kajti od projekta do projekta se bo presojali za vsak konkreten primer ali gre pri tem za kakršnekoli nevarnosti in kakšni so zaščitni ukrepi za obvladovanje le teh. Torej še enkrat. Ta člen ni bil v javni obravnavi zaradi tega, ker ga je v medresorskem usklajevanju predlagalo ministrstvo pristojno za gospodarstvo, tudi zaradi tega zakona smo imeli nekaj zadreg v preteklosti z določenimi specialnimi zakoni, kot je Leks Magna, kjer se je šlo za veliko tujo investicijo in je bilo pravzaprav potrebno to zaobiti s specialnim zakonom v prejšnjih levih vladah in nam se je zdelo na mestu, da takšne proizvodnje objekte, ki se želijo umestiti v Sloveniji na teh vodovarstvenih območjih, presojamo od primera do primera, z zelo jasnimi strokovnimi argumenti za in proti in šele pod pogojem, da so vsi ukrepi učinkoviti in da objekt ne škoduje zdravju ljudi je tak poseg možen in ni več apriori povedan. Še enkrat pa naj povem, da so bili vsi ti posegi možni za celo paleto storitvenih dejavnosti, ki so po moji oceni bistveno bolj lahko problematični iz naslova varstva okolja. Spoštovani poslanci, zdaj vlada oziroma ne vlada, koalicijski poslanci so predlagali določene amandmaje, ki sledijo pripombam Zakonodajno-pravne službe, tudi službe vlade za zakonodajo in tudi koalicijskim usklajevanjem in zato predlagam, da koalicijske amandmaje tudi podprete.

Hvala.