Govor

Marjeta Švab Širok

/ izklopljen mikrofon/ dober dan tudi v mojem imenu.

/ oglašanje iz klopi/ mikrofon/

/ vklopljen mikrofon/ dober dan tudi v mojem imenu. Zahvaljujemo se Ministrstvu za pravosodje za opravljeno delo v okviru implementacije sistema Barnahus. Jaz sem ena od tistih, ki sem bila preiskovalna sodnica in ki sem dejansko otroke travmatizirane zasliševala. Ker to je v bistvu tudi v prejšnjem, po dosedanjem zakonu – ti otroci mlajši od 15 let niso bili nikoli zaslišani na glavni obravnavi, ampak s strani preiskovalnega sodnika, zato je seveda preiskovalni sodnik tisti, ki tudi vidi določene pomanjkljivosti in težave.

Jaz moram reči, da sem bila 3 leta preiskovalna sodnica. Preiskovalni sodniki zaslišujejo štiri dni na teden. Edina zaslišanja, ki se jih po 20-ih letih še spomnim, so zaslišanja travmatiziranih otrok, ki doma niso imeli podpore, ko jih je zlorabljal oče in ko jih je zlorabljal družinski prijatelj in s strani staršev niso imeli podpore in mislim da je ravno temu namenjena hiša Barnahus.

Imam pa v zvezi s tem nekoliko težave pri 37. členu, kjer piše, da soglasje za obravnavo otroka za vključitev otroka daje njegov zakoniti zastopnik, zato ker interesi zakonitega zastopnika niso vedno enaki interesu otroka. Zlasti, če gre za zlorabo znotraj družine, zlorablja oče, mama ne vidi te težave in tukaj zna biti težava, če bomo zahtevali soglasje, ker se lahko zgodi, da zakoniti zastopnik soglasja ne bo podal. Tudi pri deklicah, ki so bile zlorabljene v ožji družinski skupnosti, se tudi zgodi, da starši nočejo videti, da je njihov družinski prijatelj ali pa dedek zlorabljal.

Tako da tukaj vidimo nekoliko težav in v zvezi s tem je tudi na pripravljalnem sestanku predlagano, da je navzoč zakoniti zastopnik otroka. V kazenskem postopku, ko te otroke zaslišujemo, zakoniti zastopnik ni navzoč. Bistvo je ravno, da je otrok sam. Če si želi, je lahko navzoč. To je pa tista oseba, ki ji otrok zaupa. Vendar pa se mi ne zdi, se mi zdi, no, da to ne bo prispevalo k učinkovitosti pripravljalnega sestanka, če je tam obvezno navzoč zakoniti zastopnik. Meni je seveda jasno, da je imel zakonodajalec izjemne težave prilagodit sistem Barnahus, ki izvira iz skandinavskih držav, kjer imajo drugačen koncept, kjer je koncept pravzaprav res zaupanja v delo Policije, medtem ko je pri nas koncept žal zastavljen drugače in je široko nezaupanje javnosti in tudi strokovnjakov v delo Policije. In najbrž je iz tega razloga prišlo v zakon, da na pripravljalnem sestanku sodeluje predstavnik Policije.

Jaz moram reči, da za to v luči našega kazenskega postopka, to je člen 22, ne vidim nobene podlage, da bi bil predstavnik Policije navzoč na pripravljalnem sestanku, ki ga vodi sodnik. Prav tako ne vidim neke koristi od tega, da bi bil strokovni delavec centra za socialno delo navzoč in tudi zagovornik otroka.

Predvsem vidim pa oviro, da bi bili nekateri od teh navzoči tudi še ob zaslišanju otroka. Res je to v drugi sobi, vendar je potrebno izhajati iz določb Zakona o kazenskem postopku. Otrok bo zaslišan kot priča. Kdo lahko priči postavlja vprašanja – priči lahko postavljajo vprašanja samo stranke postopka in zagovornik. Torej ostali, ki bi bili navzoči, ne bi mogli postavljati vprašanj. Lahko bi prišlo do nekih zapletov procesnih, zaradi česar bi zaslišanje otroka dlje trajalo in bi jaz v tem delu predlagala glede na to, da se bo zaslišanje posnelo, da bosta dva posnetka – en posnetek bo hranilo sodišče, drugi pa zavod, da bi se tem strokovnjakom na ravni že zakona omogočilo vpogled v posnetek, ne pa da so navzoči pri samem zaslišanju, ker to lahko zaslišanje – tudi če so v drugi sobi, samo zavleče in zaplete. Koristi od tega pa ne bodo imeli, ker ne bodo smeli postavljati vprašanja, ker je to v nasprotju z določbami Zakona o kazenskem postopku.

Pa v začetni fazi, ko se bo ta zakon, ta hiša ustanovila, mogoče ni najbolj posrečena rešitev, da se obvezno opravi pripravljani sestanek v zavodu. Zato ker – predstavljajmo si, da bo zavod postavljen v Ljubljani, da morajo priti iz Murske Sobote obdolženec, zagovornik, sodnik, bi bilo verjetno bolj enostavno, da se odločijo in se sestanek opravi v Murski Soboti. In glede na to, da je itak predvideno predhodno komuniciranje sodišča z zavodom, ocenjujem, da bi morda v tej predhodni fazi lahko samo vneslo, da se lahko opravi pripravljalni sestanek tam in bi to marsikaj poenostavilo iz praktičnega vidika.

Sicer pa kot pravim, podpiramo zakon, sigurno bodo sodniki ga z veseljem sprejeli, da bodo vedeli, da res strokovnjaki zaslišujejo in bo kar nekaj bremena odvzetega. Že zdaj je seveda je možno zaslišanje s pomočjo strokovnjakov, samo nekaj drugega pa bo, ko bomo vedeli, da so to res usposobljeni strokovnjaki, da niso to samo izvedenci, s katerimi zdaj običajno sodelujemo. Tako da zakon vsekakor podpiramo. Bi pa mogoče, če bi se dalo nekatere praktične rešite malo prilagodili.

Hvala lepa.