Govor

Najlepša hvala, predsedujoči za besedo. Lep pozdrav!

No, jaz bi nadaljevala tu, kjer je moj kolega Koražija zaključil. En problem, en aspekt problema so davki. Premala obdavčitev teh velikih gigantov. Drugo pa je njihov monopolističen položaj, ker če bi recimo rešitev za probleme monopolov digitalnih in drugih mednarodnih korporacij, seveda ni vzpodbujanje svobodne konkurence, tako kot to predvideva akt o digitalnih trgih. Namreč konkurenca sama po sebi ustvarja v tem primeru vedno nove monopole. Namreč digitalne korporacije, ki tudi v času epidemije kujejo izjemne dobičke, je seveda, kot je že omenil Boštjan, potrebno prisiliti k plačevanju višjih davkov. Še bolj ključno pa je, da se jih podvrže nekemu demokratičnemu nadzoru.

In ena izmed možnih rešitev bi bilo podružbljanje lastništva ter demokratično upravljanje teh velikih digitalnih korporacij. Na primer namesto zasebnih lastnikov, bi jih morali nadzirati demokratično izvoljeni odbori predstavnikov delavcev Vlad, sindikatov in organizacij za varstvo potrošnikov. Ključne storitve, ki jih zagotavljajo digitalne korporacije pa bi morale biti brez obveščevalskih posrednikov usmerjene proti zadovoljevanju nekih družbenih potreb, ne pa kovanju nekih ekstra profitov.

Če Evropska komisija in Slovenija z omejevanjem monopolov digitalnih gigantov mislita resno, potem bi morali poskrbeti za to, da bodo te korporacije dejansko plačevale davke, kajti vemo kako vrtoglavi dobički se kujejo, sploh zdaj v času covida, še posebej.

Zdaj na žalost je ta aktualna Vlada eno priložnost za vsaj minimalno obdavčitev digitalnih gigantov že zamudila, ko je zavrnila naš predlog, predlog Levice za uvedbo davka na digitalne storitve. Pa poglejmo zakaj govorimo v čem je problem tega, teh monopolov. Namreč zagon novega socialnega omrežja, četudi bi bilo recimo enako kvalitetno in uporabno kot Facebook, bi oteževala zahteva po kritični masi uporabnikov, ki bi storitev sploh naredili uporabno. Na spletu je namreč tako imenovan efekt mreže močno ojačan z zbiranjem in analizo podatkov. Facebook namreč iz obstoječe baze uporabnikov črpa podatke, jih analizira, jih uporablja za izboljšanje svojih storitev in novo podjetje na trgu, ki bi želelo recimo Facebooku konkurirati, zato brez dostopa do te Facebookove baze podatkov o uporabnikih sploh ne bi moglo ustvariti primerljivo kvalitetnih storitev.

Podobno je pri spletnem iskanju. Recimo Google je svoj začetni uspeh temeljil na kvalitetnem algoritmu za razvrščanje rezultatov iskanja. A danes primerljive kvalitete rezultatov ni več mogoče doseči brez dostopa do Googlove baze podatkov o preteklih iskanjih denimo. Zbiranje in analizo podatkov tako ustvarjata pogosto nepremagljivo oviro za vstop novih podjetij na trg in potemtakem ne moremo več govoriti o svobodni konkurenci v resnici. In »trebalo« bi se fokusirati dejansko tudi na to, na ta aspekt. Kajti današnji monopolni položaji digitalnih podjetij ne temeljijo le na monopolizaciji črpanja teh podatkov, temveč tudi na monopolizaciji njihove uporabe. Uporabo podatkov v tem primeru pomeni uporabo podatkov za širjenje storitev in njihovo monetizacijo preko oglaševanja, tako da Facebook in Google recimo večino prihodkov ustvarita na ta način, namreč s oglaševanjem.

Leta 2018 recimo sta podjetji skupaj zaslužili petino vseh globalnih spletnih oglaševalskih prihodkov, s čemer sta ta delež v zadnjih petih letih celo podvojili. In ogromno rast beležijo tudi podjetja, katerih poslovni modeli temeljijo na elektronskem trgovanju, denimo Amazon. Od leta 2008 do 2016 je povprečna letna rast prihodkov največjih petih podjetij, ki se ukvarjajo z elektronskim trgovanjem, znašala 32 odstotkov, medtem ko je celoten trgovski sektor v Evropski uniji v povprečju rastel za 1 odstotek letno. Zato opozarjamo, da je treba posebno pozornost torej nameniti tema dvema aspektoma, se pravi resnično možnosti za neko konkurenčnost in pa pač pravično obdavčitev teh gigantov.

Hvala lepa.