Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dober dan, kolegi iz Vlade!

Uvodoma izpostavljam, da navedena priporočila ne odražajo dejanskega stanja, pri čemur so nekatera priporočila celo nesmiselna oziroma nepotrebna. Posamezno priporočilo oziroma njegova obrazložitev namreč spregleda bistvo revizijskega poročila Računskega sodišča. Predmet revizije je ravnanje Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za obrambo in Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve v obdobju od 1. 1. 2020 do izdaje osnutka revizijskega poročila, torej do 30. 12. 2020. To vključuje tako ravnanje prejšnje 13. vlade kot tudi aktualne Vlade Republike Slovenije, ter Ministrstva za zdravje, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za obrambo in Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve. Ena izmed ključnih ugotovitev Računskega sodišča je, citiram:

»Urgentne nabave nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme so se izvajale v okviru oblikovanja blagovnih rezerv oziroma nadomeščanja že uporabljene opreme v blagovnih rezervah. Tukaj se je izkazalo, da postopki določeni v Zakonu o blagovnih rezervah in drugih obstoječih predpisih oziroma strateških ali izvedbenih dokumentih niso bili določeni tako, da bi bili uporabljivi za učinkovito ocenjevanje potreb po opremi, ki naj se v izrednih okoliščinah nabavi in nemudoma razdeli relevantnim uporabnikom. Obstoječe podlage niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potrebe, saj ni bilo v naprej jasno kdo je pristojen za določitev vrste oziroma tipa in kakovosti opreme, ki jo je treba dodatno nabaviti za določene relevantne uporabnike, kdo in kako naj zbira podatke o zalogah opreme ter kdo in kako naj ocenjuje količinske potrebe po določenih vrstah opreme. Prav tako ni bilo v naprej povsem jasno kdo določi metodologijo za določene potrebe količin opreme, ki jih je potrebno dodatno nabaviti. Ne glede na navedeno slabost sistemske ureditve so se nekateri revidiranci aktivirali, vendar je bilo ocenjevanje potreb po opremi večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno.« (Konec citata.)

Iz navedenega izhaja, da je primarni problem pri samih nabavah zaščitne in medicinske opreme v uporabljivosti takrat obstoječih predpisov, ki pa sploh niso omogočili učinkovitega izvajanja ocenjevanja potreb zaščitne in medicinske opreme. Tako ni bilo jasno kako in kdo spremlja stanje zalog ter kaj in koliko naj se nabavi.

Posledično tudi posamezni deležnik ni mogel biti v naprej učinkovito pripravljen na aktiviranje. Potrebno je upoštevati, da je bila aktualna Vlada Republike Slovenije ustanovljena šele 13. 3. 2020, torej v času, ko je bil koronavirus v polnem razmahu po celotnem svetu. In so tako že samo zaradi tega dejstva vladale izredne razmere, torej neodvisno od neustrezne sistemske ureditve. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi da je v času do nastopa aktualne Vlade Republike Slovenije prejšnja vlada izvedla zanemarljivo število dobav in ni v ničemer poslušala sanirati neustrezne sistemske ureditve.

Računsko sodišče navaja, citiram:

»Ministrstvo za zdravje je v tridnevnem obdobju od 11. 3. 2020 do 14. 3. 2020 sklenilo eno pogodbo za dobavo mask, ki ni bila realizirana, poleg tega pa je izdalo še 8 naročilnic za dobavo zaščitne opreme in dveh ventilatorjev. Vendar Ministrstvo za zdravje postopkov javnega naročanja ni izvajalo povsem učinkovito, saj z dobavitelji ni v vseh primerih sklenilo pogodb in ni uporabilo postopkov v skladu s predpisi s področja javnega naročanja, poleg tega pa je plačalo avans brez zavarovanja, pri nekaterih naročilih pa je tvegala, da bo nabavljena oprema tehnično neustrezna. Šele 11. 3. 2020 je prejšnja vlada sprejela sklep, da Ministrstvo za zdravje skladno s 46. členom Zakona o javnem naročanju 3 izvede vse aktivnosti za pridobitev nujno potrebne zaščitne opreme. Dne 12. 3. je prejšnja vlada razglasila epidemijo.« (Konec citata.)

Iz navedenega tako izhaja, da prejšnja vlada v času od 1. 1. do 14. 3. 2020 ni naredila veliko, kakor tudi da je v tem času izvedla praktično zanemarljivo število nabav zaščitne in medicinske opreme. Tako je aktualna vlada poleg izrednih razmer in neustrezne ureditve svojo delo morala pričeti v okoliščinah povsem praznih zalog, zato so že iz tega razloga očitki predlagateljev v zahtevi za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije pod katero so med drugim podpisani tudi poslanci prejšnje vlade, v celoti neutemeljeni. Vlada izpostavlja, da je potrebno upoštevati, da je tudi Računsko sodišče kot pozitivno izpostavilo, da so se nekateri revidiranci vendarle aktivirali. Tako se je na primer aktivirali tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je nudilo svojo pomoč. Kot izpostavlja Računsko sodišče je bilo od 14. 3. do 1. 6. sklenjenih 64 pogodb. Navedeno nedvomno predstavlja učinkovito ravnanje, saj je bilo tako omogočeno, da blagovne rezerve niso bile več prazne in da je bila dobavljena ustrezna zaščitna in medicinska oprema in to v zadostni količini. Glede na navedeno ne držijo pavšalni očitki, da naj bi imela beseda neučinkovito temeljno sporočilo revizijskega poročila. Tega niti ni mogoče sklepati iz selektivno zbranih delnih pripisov posameznih odstavkov Računskega poročila, ki ga podajajo predlagatelji izredne seje.

Dovolite mi še, da se nekoliko podrobneje dotaknem posameznih priporočil. Priporočilo številka 1 v zvezi s takojšnjim ukrepanjem v skladu s priporočili in popravljalnimi ukrepi Računskega sodišča, ki izhajajo iz revizijskega poročila je nepotrebno. Računsko sodišče je namreč že v okviru 5. točke poročila posameznim revidirancem, torej Vladi Republike in Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve določilo rok 90-ih dni, v katerem bosta revidiranca Računskemu sodišču tudi predložila odzivno poročilo. Revidiranci, katerim je Računsko sodišče podalo priporočila, to so Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, za gospodarski razvoj in tehnologijo in Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve pa bodo oziroma že preučujejo posamezna priporočila Računskega sodišča. Priporočilo številka 2 je prav tako nepotrebno, saj se nanaša na popravljalni ukrep številka 1, ki ga je Računsko sodišče že določilo Vladi Republike Slovenije, ki mora popravljalni ukrep realizirati v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvom za obrambo v roku 90-ih dni od prejema revizijskega poročila. Posamezni resorji preučujejo priporočila, ki spadajo v njihov resor in seveda pripravljajo ukrepe.

V zvezi s prvim in drugim priporočilom bi izpostavil še, da je potrebno upoštevati dejstvo, da gre za dolgosežni sistemski problem, kjer je primarno potrebno zagotoviti ustrezne spremembe predpisov in / nerazumljivo/ dokumentov načrtovanja in izvajanja, zaradi česar sama izvedba vseh priporočil parcialno brez upoštevanja potrebnih ustreznih sistemskih sprememb ni smiselna oziroma ni mogoča. Namreč, dejstvo je, da je pri izvedbi priporočil in popravljalnih ukrepov potrebno upoštevati načelo zakonitosti iz 153. člena Ustave Republike Slovenije, ki med drugim določa, da morajo biti posameznih podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni, kakor tudi da morajo posamični akti temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. Tako je očitno, da se popravljani ukrepi in priporočila ne morejo izvesti nemudoma.

Z veseljem pa vam lahko povem, da smo tako mi na gospodarskem ministrstvu in na Ministrstvu za obrambo že sprejeli nekatere popravljalne ukrepe oziroma upoštevali priporočila, ki se nanašajo na posamezen resor in tudi Ministrstvo za zdravje je že tekom revizije podrobneje določilo postopke ugotavljanja zalog in ocenjevanje potreb za področje zdravstva v načrtu dejavnosti Ministrstva za zdravje 2020. Po mnenju Vlade je tudi tretje priporočilo nepotrebno. Direktiva 2014/24EU Evropskega parlamenta in Sveta dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi direktive 2004/18ES in tudi nacionalni Zakon o javnem naročanju namreč določata tudi načine postopkov javnega naročanja ter ravnanja naročnikov v primerih nabav v izrednih okoliščinah.

Vlada Republike Sloveniji v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za izvedbo naročila v tako imenovanih izrednih okoliščinah postopek naročila izvaja skladno z določbami Zakona o javnem naročanju, in sicer praviloma z uporabo točke Č prvega odstavka 46. člena, torej postopek s pogajanji brez predhodne objave oziroma 8. točke 27. člena javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno / nerazumljivo/ škode ob naravni ali drugi nesreči. Dodatno je za lažje razumevanje treba pojasniti, da se v rednem običajnem poslovanju javni naročniki večinoma poslužujejo odprtega postopka javnega naročanja v okviru katerega minimalni rok za prejem ponudb skladno z drugim odstavkom 40. člena ZJN3 praviloma znaša 35 dni, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu, potem pa moramo temu dodati še čas potreben za sprejem odločitve o oddaji naročila in to pomeni, da od same objave do odločitve mine minimalno 40 dni ali več in to brez upoštevanja morebitnih revizijskih zahtevkov.

Ob upoštevanju tržnih okoliščin v času prve epidemije ter stanja zalog medicinske in zaščitne opreme kakršnega je pustila prejšnja vlada aktualna vlada zaradi zagotavljanja pravice do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave Republike Slovenije ni mogla postopkov voditi kot v času običajnih razmer temveč se je nujno morala poslužiti izjeme iz 46. člena ZJN3, ki je omogočila hitrejšo in učinkovitejše reagiranje glede na razmere na trgu. Tega načina se je sicer malenkost pozno poslužila tudi prejšnja vlada s sklepom z dne 11. 3. 2020, ko je Ministrstvu za zdravje naložila izvedbo postopkov po prej navedenem členu. Vlada Republike Slovenije tudi opozarja, da revizijsko poročilo niti v eni besedi ne naslavlja ali ugotavlja kakršnihkoli korupcijskih tveganj ali okoriščanj.

V celotnem besedilu revizorskega poročila se beseda »korupcija« ali »okoriščanje« ne pojavlja. Tako je očitno, da ta predlaganega točka sploh ni v povezavi z ugotovitvami revizijskega poročila. V zvezi s priporočilom številka 4, ki je ne samo nepotrebno, ampak tudi nesmiselno, saj vsi revidiranci v največji meri sodelujejo z vsemi organi pregona oziroma nadzora, velja opozoriti slednje, na kar opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Pregon storilcev kaznivih dejanj, vlaganja in zastopanja kazenske obtožbe je v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Zakonom o državnem tožilstvu in Zakonu o kazenskem postopku v izključni pristojnosti državnih tožilcev, ki so samostojni pri vodenju pregona, Vlada pa pri pregonu nima nobenih pristojnosti. Dodatno poudarjam, da revizijsko poročilo ne omenja kakršnegakoli nesodelovanja kateregakoli funkcionarja ali javnega uslužbenca, niti nima pristojnosti ugotavljati kakršnekoli odgovornosti. Odgovornost posameznika presojajo druge institucije, pri tem pa morajo v okviru tistih postopkov organi tudi upoštevati ustavno zagotovljena načela.

Četrto priporočilo tako ne samo, da ni v nikakršni povezavi z revizijskim poročilom, ampak tudi izrecno nasprotuje Ustavi Republike Slovenije.

V zvezi s petim priporočilom Vlada meni, da je priporočilo nepotrebno in neutemeljeno. Vsebina priporočila namreč ne izhaja iz tega revizijskega poročila. Bistveni očitek Računskega sodišča niso nepregledne normativne podlage sprejete v času izrednih razmer, temveč obstoječa trajna sistemska neustreznost, zato pa nikakor ni odgovorna aktualna vlada, ki je od prejšnje vlade pridobila takšno stanje in še dodatno bistveno poslabšano stanje, saj v obdobju vse do 14. 3. se praktično ni nabavljala zaščitna oprema niti medicinska.

Priporočilo številka 6 je po mnenju Vlade popolnoma nesmiselno. Že sama Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora prvotno opozarja, da navedeno priporočilo ne vsebine ukrepov za delo Vlade Republike Slovenije in predmet priporočil pa so namreč lahko samo ukrepi za delo vlade.

Prav tako ta služba opozarja, da če je z vsebino šestega priporočila o prevzemanju politične odgovornosti mišljen poziv k odstopu predsednika Vlade ali pa ministrov, to nikakor ni v pristojnosti Državnega zbora. Prav tako iz revizorskega poročila ne izhaja kakršenkoli očitek v smeri oškodovanja javnih sredstev, poleg tega pa tudi ne izhaja zaključek o neuporabni opremi.

Toliko za uvod. Hvala.