Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani poslanke, poslanci, cenjeni vabljeni, lepo pozdravljeni.

Svoboda mirnega zbiranja in združevanja skupaj s svobodo izražanja sta bistvena gradnika demokratične družbe. To temeljno svoboščino se vsakomur jamčita 42. člen Ustave Republike Slovenije in 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Evropsko sodišče za človekove pravice je na stališču, da svobode zbiranja in združevanja ne gre razlagati ozko, vendarle pa ne varuje protestov, pri katerih imajo organizatorji in udeleženci nasilne namene. Bistvo te svoboščine je torej v – poudarjam – mirnem izražanju mnenj ter zagotovitvi foruma za javno razpravo in odprto izražanje stališč. Svoboda zbiranja oziroma združevanja je relativna pravica.

To pomeni, da jo je izjemoma dopustno tudi omejiti, vendar pa morajo biti morebitne omejitve vselej sorazmerne zasledovanemu cilju. Torej ko se zasleduje nek cilj v danih okoliščinah, je to zajezitev epidemije koronavirusne bolezni, je potrebno vedno tehtati, koliko je omejevanje res nujno ter ali so predvideni ukrepi res primerni in sorazmerni. Hkrati pa morajo biti seveda nediskriminatorni ter strokovno utemeljeni in dobro pretehtani, da je zares nedvoumno jasno ali so dejansko nujni za dosego legitimnega cilja. Pri tem moram poudariti, da v teh nenavadnih časih, zaznamovanih z ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni, povsem razumljiv očitek nekaterih, da nekateri ukrepi preveč nesorazmerno in nerazumno posegajo v svobodo zbiranja in združevanja. V takšnih okoliščinah je po mojem mnenju in mnenju inštitucije, ki jo vodim, treba poiskati načine protestiranja, ki obenem ne pomenijo resnega tveganja za prenos okužbe in jih dopustiti.

To nenazadnje nalaga tudi prvi odstavek 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih, ki je podlaga za ta ukrep. Ta člen določa namreč, da pridejo ukrepi v poštev šele subsidiarno, ko z drugimi, manj invazivnimi, ni mogoče preprečiti širitve nalezljive bolezni. Splošna prepoved shodov se zato zdi preširok in posledično nesorazmeren poseg zlasti ob upoštevanju, da velja že razmeroma dolgo ne, da bi bila njegova zakonitost in sorazmernost preverjena s strani sodne veje oblasti. Če so splošne in restriktivne prepovedi še lahko veljale za primeren odziv na COVID-19 ob pojavu te nove nalezljive bolezni, o kateri še ni bilo veliko znanega, pa bi bilo sedaj, ko epidemija traja že razmeroma dolgo in o bolezni vemo več, primerneje načrtovati bolj ciljne in manj restriktivne ukrepe, ki so bolje ukrojeni po zahtevah načela sorazmernosti. To ni le bolj skladno s standardi varovanja človekovih pravic, vladavine prava in demokracije, ampak je po moji oceni učinkovitejši način spopadanja z epidemijo. Nenazadnje pa so z vidika zahtev načela sorazmernosti upravičeni tudi pomisleki o primernosti omejevanja zbiranja in združevanja zgolj glede na dovoljeno število udeležencev.

Omejevanje zbiranja z namen izražanja mnenja in stališč se nam trenutno kaže kot diskriminatorno in v nasprotju z načelom pravne države. To predvsem zato, ker je vrsta zbiranj in združevanj tako na odprtih kot v zaprtih javnih prostorih z določenimi omejitvami oziroma ob upoštevanju ukrepov trenutno dopuščena, povsem prepovedani pa so še naprej shodi. Glede na to, da so se nekateri ukrepi rahljali, kar omogoča več združevanja in stikov, pri Varuhu človekovih pravic ne moremo razumno utemeljiti, da je tako razlikovanje po namenu zbiranja in združevanja upravičeno zaradi preprečevanja širjenja korona virusne bolezni. Tudi zato se nam zastavljajo vprašanja sorazmernosti in dejanske epidemiološke utemeljenosti, še posebej ker so se nekateri drugi ukrepi sproščali.

Če sem bolj eksakten, v primeru kaznovanja mladostnikov v Mariboru, ker so izražali svoje mnenje, se nam pojavlja dvom ali je tako kaznovanje lahko skladno z zahtevami pravne varnosti, ki izhaja iz načela pravne države in jo opredeljuje 2. člen Ustave Republike Slovenije. Prav tako se nam zastavlja vprašanje ali je šlo za sorazmeren ukrep in ali so bili postopki izvedeni skladno z zakonodajo.

Naj pa povem, da varuh pobud v zvezi s tem do danes še ni prejel. Prav tako nismo prejeli konkretnih pobud, v katerih bi kakšen organizator protestov oporekal temu, da je bil kaznovan z razmeroma visoko globo zaradi kršitev Zakona o javnih zbiranjih ali Zakona o nalezljivih boleznih v povezavi s kršitvijo vladnega odloka, ki začasno prepoveduje zbiranje zaradi preprečevanja širjenja COVID-19. Brez konkretne pobude pa ne moremo presojati očitkov o domnevni policijski represiji. Pri tem pa moram poudariti še, da je policija sicer zavezana ukrepati, če zazna prekršek, ki ga določa veljavni predpis, vsekakor pa velja, da mora biti kaznovanje, ponavljam, sorazmerno.

Skratka zaradi vseh teh dvomov, ki sem jih navedel, smo prejšnji teden na Vlado Republike Slovenije naslovili generalno kritiko omejevanja svobode zbiranja, katere osrednji vidik je sorazmernost oziroma nesorazmernost omenjenih ukrepov. Verjamem, da nam bo vlada njihova pojasnila poslala, odgovorila in s tem odgovorila tudi na vsa naša odprta vprašanja.

Hvala lepa.