/ izklopljen mikrofon/ / nerazumljivo/

/ vklop mikrofona/ Se opravičujem.

Zato so nekateri naši ukrepi v očeh javnosti zagotovo videti tako kot ste uvodoma izpostavili. Odloki, ki med drugim določajo začasno prepoved vseh shodov, so bili izdani ob upoštevanju 120. člena ustave, ki določa samostojno delovanje upravnih organov v okviru in na podlagi ustave, ter 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih. Ta v 39. členu dopušča ureditev ukrepa prepovedi zbiranja ljudi po šolah, kino dvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja bolezni. Izdani odloki predstavljajo konkretizacijo omejitve, ki jih je na podlagi tretjega odstavka 42. člena Ustave že določil Zakon o nalezljivih boleznih. Ukrepi omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi so bili sprejeti kot skrajni ukrepi v skladu z načelom sorazmernosti in najnovejšimi dognanji epidemiološke in infektološke stroke, ki meni, da je prepoved in omejevanje socialnih stikov med prebivalstvom edino učinkovito sredstvo za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Bistvo ukrepov je preprečiti nenadzorovano širjenja nalezljivih bolezni in s tem preprečiti zlom zdravstvenega sistema ter posledično zlom ostalih podsistemov, ki zagotavljajo bistvene storitve države. Naj omenim, da je bilo decembra 2020 lani v mednarodni znanstveni reviji Nature of Human Behaviour objavljen povzetek raziskave o učinkovitosti ukrepov v boju zoper pandemijo. Raziskava kaže, da ima na gibanje faktorja r, ki pove koliko ljudi v povprečju okuži ena oseba, največji učinek šest ukrepov: omejitev manjših zasebnih združenj ali pa druženj, zaprtje izobraževalnih inštitucij, ukrepi na mejah, splošna dostopnost zaščitnih sredstev, omejitev gibanja posameznikov ter splošni oziroma nacionalni »lockdown«.

Če preidemo na proteste, ki so predmet današnje razprave, bi morda pred konkretnimi kraji, lokacijami, ki ste jih navajali, povedal, da je bilo med koncem, torej 30. januarjem in 9. februarjem na območju celotne Slovenije s sloganom proti zaprtju šol ali podobnimi slogani 27 javnih shodov. Vsi ti niso bili prijavljeni, torej kot določa Zakon o javnih zbiranjih, prav tako organizatorji shodov niso bili znani. Policiji Zakon o javnih zbiranjih nalaga dolžnost, obvezo, da spremlja potek shodov, da udeležence opozarja, da ti shodi niso organizirani, da so dolžni upoštevati navodila policije in ukrepe, prav tako pa seveda ob varovanju teh shodov ugotavlja kršitve veljavne zakonodaje, še posebno tiste iz svoje izvirne pristojnosti. Policisti so na teh, na različnih javnih zbiranjih, tudi ne omenjenih, torej omenili ste na primer petkove proteste, se pogosto pri ugotavljanju kršitev in pri izvajanju samih postopkov poslužujejo po potrebi načela taktičnega preudarka. Gre za določbo v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, ki policistom omogoča, da v dani situaciji presodijo, ocenijo način izvedbe postopka brez oziroma ne da bi s tem načinom ali ogrozili delovanje svoje, torej lastno varnost, ali ogrozili in posegli v varnost udeležencev shoda.

S tem v mislih, če se spet vrnemo na proteste za vrnitev v šole, imam v mislih predvsem to, da je bilo prisotnih veliko otrok, veliko družin s starši, in ravno otroci so tista občutljiva kategorija, za katero se policija zelo zaveda, da so postopki, predvsem pa represivni ukrepi, v prisotnosti otrok nesprejemljivi oziroma sprejemljivi le ob najnujnejših, torej ko ne gre drugače. V večini primerov shodov policija poziva udeležence, to, kar je njena naloga iz Zakona o javnih zbiranjih, kar sem pojasnil prej, jih opozarja ne samo na določbe Zakona o javnih zbiranjih, temveč tudi na določbe veljavnih odlokov, predvsem na omejitve glede združevanja, bližini, glede uporabe mask in podobno. Pa ko sem omenil 27 javnih shodov v tem dobrem mesecu dni, na njih je policija ugotovila 107 različnih kršitev Zakona o nalezljivih boleznih in še nekaj kršitev drugih predpisov. Te so od 1 do 3, torej v zanemarljivem številu, nekaj s področja prometa in javnega reda in miru. Od teh 107-ih kršitev je policija izrekla več kot polovico opozoril, za ostale prekrške pa se še vodijo, torej so prekrškovni postopki pravzaprav še odprti, bodisi hitri postopki bodisi postopki na sodiščih.

Če se dotaknem protestov na območju Policijske uprave Ljubljana, torej Trbovlje. Protest 30. 1. v bližini delavskega doma je seveda policija zaznala, da se bo ta odvil, se je ustrezno organizirala, na kraju zaznala okoli 400 udeležencev protesta. Policisti so na podlagi dveh osebno zaznanih kršitev Zakona o nalezljivih boleznih, šlo je za prepoved zbiranja na javnem kraju in ne nošenja maske ob premajhni varnostni razdalji oziroma medsebojni razdalji, kršiteljema še isti dan vročila plačilna naloga. Eden od teh kršiteljev je podal plačilni nalog zahtevo za sodno varstvo, ta je še v reševanju. Šest kršiteljev, ki so bili zaloteni pri enaki kršitvi, pa zraven je bila povezana še kršitev cestno-prometnih predpisov, hoja pešcev po vozišču, so pa policisti naslednjega dne resda obiskali na domu. Kršitelji so bili policistom osebno poznani prej, zato so jih tudi našli na domu. Pri tem obisku so postopali skladno z določili Zakona o prekrških, pridobili njihove izjave in vsem šestim izdali plačilne naloge.

V Novi Gorici, shod 2. 2., so policisti ugotovili oziroma na kraju zaznali okoli 200 udeležencev protesta. Na podlagi osebne zaznave so policisti štirim kršiteljem izdali plačilne naloge zaradi enake kršitve kot sem prej omenil. Tem osebam so bili plačilni nalogi poslani po pošti. Čez en teden, torej 9. 2., prav tako v Novi Gorici podobna udeležba, pa so bili ravno tako petim kršiteljem poslani plačilni nalogi po pošti. Tem kršiteljem je bila kršitev predočena na kraju samem.

9. 2. so policisti v Mariboru varovali neprijavljen shod na Trgu svobode, tam se je zbralo manjše število oseb kot na drugih krajih, torej med 50 in 100, veliko je bilo vmes dijakov, torej mlajše osebe. Policisti so tam ugotavljali identiteto osmih oseb, ki so izstopale od ostalih, torej so bile bližje drug drugemu, so imele v rokah transparente ali so pozivali k združevanju oziroma k nadaljevanju shoda. Zoper tri mladoletne kršitelje so policisti na pristojno sodišče podali »obdolžilne« predloge, štirim pa je bil izdan plačilni nalog. Po do danes znanih podatkih glede obravnave na sodišču naj bi zadeve še tekle.

Za veliko večino omenjenih kršitev oziroma tistih kršitev, za katere so bili podani plačilni nalogi, so bile podane tudi zahteve za sodno varstvo.

Naj omenim, da se shodi ali pa protesti, ki so predmet današnje razprave, v mnogočem razlikujejo od drugih. Omenil sem že prisotnost večjega števila mladostnikov, otrok, družin z otroki. Kar je narekovalo tudi drugačno organiziranost in delovanje policije napram protestom, ki smo jih bili vsi deležni do takrat, recimo, in policija se je na te odzvala drugače, torej na nobenem od teh protestov ni policija ocenila takšne ogroženosti javnega reda, da bi bilo potrebno sklicevati posebno policijsko enoto, torej so to te naloge izvajali policisti rednih enot. Prav tako pri izvajanju ukrepov ni bilo potrebe po interveniranju, po uporabi sile, prisilnih sredstev. Med udeleženci shodov nam ni znano, da bi bil kdo poškodovan, torej so potekali relativno mirno. Po do sedaj znanih podatkih, torej govorim do sedaj, pomeni do danes, nismo bili obveščeni, da bi bil v zvezi s katerimkoli postopkom podan ali pa bila podana pritožba skladno z določili Zakona o nalogah in pooblastilih policije.

Toliko bi morda imel za uvod, za ponazoritev našega delovanja na vseh treh teh najbolj izpostavljenih lokacijah. V nadaljevanju pa seveda lahko postrežem še z bolj podrobnimi odgovori.

Hvala lepa.