Ja, evo, zdaj pa gre. Še enkrat lep pozdrav vsem. Spoštovani državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, predsednica, poslanke in poslanci.

Torej res hvala za vabilo, da lahko povem tudi jaz, čeprav je že večji delež predstavil državni sekretar dr. Vindišar, ampak kljub vsemu glede na to, da se je poskušalo takrat ob začetku obravnave vprašanje teh opcijskih količin to na nek način name prevaliti, mislim da imam priložnost da lahko povem, kaj se je dogajalo. Predvsem se bom omejil na obdobje dokler sem jaz bil na Ministrstvu za zdravje. Ja seveda je bilo rečeno že ob začetku, da smo se pač pridružili skupnemu javnemu naročilu, ki ga je Evropska komisija izpeljala. To pomeni, da je Slovenija dala seveda tudi določena pooblastila Evropski komisiji, da se tako kot za ostale države članice pogaja tudi v našem imenu. Ta pogajanja so seveda ves čas potekala, s tem, da jaz mislim, da je bila seveda ta odločitev dobra, da je v vsakem primeru bilo za pričakovati, da bodo pogajalska izhodišča komisije boljša, če primerjamo s katerokoli državo, še posebej z manjšimi državami, pa naj bo to bodisi glede količin, bodisi glede tudi samih cen teh cepiv, ki smo jih naročali oziroma, ki so potem začela pozneje prihajati. Pomembno se nam je zdelo takrat tudi to, da ne sme pasti nobena senca dvoma glede same varnosti cepiv in drugič na našo poznano prakso, da se vedno dvomi o poštenosti in transparentnosti postopkov je bila tudi to zato tudi prava pot, da izpeljemo seveda ta način nabave cepiv za našo državo.

Namreč vsem nam je bilo že v startu jasno, da bodo verjetno na koncu cepiva odigrala ključno vlogo pri umirjanju epidemije in seveda se to tudi v resnici dogaja. Ob tem smo že v avgustu organizirali strokovno skupino za cepiva, to ni ista strokovna skupina, kot je bila za vodenje epidemije. Sestavljalo jo je 20 strokovnjakov, ki so se pač ne vsi vedno, ampak le redno dobivali, predvsem pa je bila njihova naloga, da so spremljali razvoj cepiv, sodelovali so na video konferencah, poleg seveda tudi drugih predstavnikov Ministrstva za zdravje. Bili so zadolženi za pripravo strategije, potem tudi za cepljenje. V glavnem želeli smo stroki dati težo in mislim, da je ta stroka seveda tudi svoj del posla tudi dobro izpeljala, opravila in odločitve sprejemala v skladu z vedenjem in znanjem, kot je bilo takrat na razpolago. Zdaj, glede samega načina dobav in nabav. Zdaj tu moramo ločiti seveda različne pogodbe. Ena je krovna pogodba, ki jo je v imenu držav članic Evropska komisija podpisovala s posameznimi proizvajalci cepiv in druge so pa potem te tako imenovane pogodbe o dobavi, ki smo jih podpisovali tudi mi.

Zdaj, krovne pogodbe, seveda je Evropska komisija podpisovala s proizvajalci, ki so bili na nek način perspektivni in pri teh se je tudi vlagalo s strani Evropske komisije in seveda s sofinanciranjem držav članic tudi sredstva v razvoj. Kar je bilo pomembno in je ključno vplivalo, da smo prišli relativno hitro do cepiv in do prvih registracij, sicer bi ti postopki potekali dalj časa. Namreč ta dodatna sredstva so šele omogočila, da so nekatere faze v razvoju cepiv potekale vzporedno in da je bil potem celoten postopek izpeljan sigurno mesece prej, kot bi bil sicer, če tega ne bi bilo. Ob tem seveda, ko se je tudi Evropska komisija dogovarjala nihče ni vedel kateri proizvajalec bo v končni fazi seveda bolj uspešen, kateri bo prišel prej do dovoljenja za promet, na kakšen način. Se je pa nekako favoriziralo ves čas in je neko prednost verjetno imela AstraZeneca, proizvajalec, ki je sodeloval z Univerzo v Oxfordu in je zato bila tudi to ena prvih firm, mislim da je bila prva, s katero je Evropska komisija podpisala krovno pogodbo. Mislim, da je bilo to že nekje avgusta, ampak nisem 100 % za AstraZeneco, bila je pa prva. In šele za njo je potem Evropska komisija podpisala to krovno pogodb z Pfizer Biontech, novembra in potem kasneje v novembru pa še z Moderno in sicer s prvim za 200 milijonov odmerkov približno mislim da je šlo in za Moderno je šlo za 80 milijonov odmerkov. Govorimo o celotni količini za vse države članice Evropske unije, s tem da je od tega seveda med temi državami članicami Sloveniji pripadalo po pogodbi 0,47 % cepiv, to pomeni glede na delež prebivalstva in to naj bi seveda zadostovalo za 60 % precepljenost prebivalstva, kar so tudi naši, nekateri razširjeni strokovni kolegi, ankete in tako naprej temu pritrdili in nenazadnje je to tista številka, ki zagotavlja ob takšni precepljenosti tudi neko normalizacijo življenja ob epidemiji s tem korona virusom. To je bilo vse še v obdobju, seveda ki je tudi Evropska komisija te pogodbe sklepala in seveda ni bilo za nikogar še tudi takrat jasno kdo bo bolj uspešen in kdo bo manj uspešen pri razvoju cepiva. Na podlagi te krovne pogodbe je Evropska komisija pripravljala pogodbe o dobavi. O dobavi tistih količin, ki so bile v krovni pogodbe določene pro rata, se pravi govorimo za 60 % precepljenost gospodarstva. Se pravi v kolikor bi pro rata Slovenija dobila celotno količino, ker se je predvidevalo seveda, da v tistem trenutku bo, potem mi teh problemov za cepljenje enostavno tudi ne bi imeli in tudi ne bi bilo razloga za razprave o dodatnih količinah.

So se pa zadeve seveda pozneje začele zapletati. To ne bom ponavljal tega, glede na to, da smo to v zadnjem času kar veliko spremljali in verjetno tam nekje novembra, decembra je počasi postajalo jasno, da AstraZeneca ne bo uspela pravočasno registrirati svojega cepiva, ga je predčasno samo za Veliko Britanijo, s tem da je potem registracija bila šele konec januarja za EU, se pravi preko EME, Evropske agencije za zdravila, medtem ko je Pfizer Biontech to 21. decembra bil prvi in Moderna potem 6. januarja.

Zdaj, mi smo te pogodbe o dobavi podpisali v mojem času dve. Pogodbe o dobavi, morate vedeti, to so v bistvu formalne pogodbe, ki temeljijo na krovni pogodbi, se pravi glede na tiste zagotovljene količine, za katete bi jih vsaka država morala dobiti. In sicer sem jaz podpisal prvo tole pogodbo z AstroZeneco in sicer je bila ta pogodba podpisana 20. oktobra za milijon 404 tisoč odmerkov in potem je bila naslednja tale pogodba o dobavi podpisana 10. decembra, to je bilo za 924 tisoč odmerkov, podpisala je takrat državna sekretarka, gospa Marija Magajne. To sta bili edini pogodbi, ki sta prišli na osnovi krovne pogodbe z Evropsko komisijo v času, ko sem jaz vodil ministrstvo. Potem seveda so takoj tri dni po mojem odstopu oziroma razrešitvi na ponedeljek, 21. decembra, sta prišli še pogodbi o dobavi za Moderno za 370 tisoč odmerkov in za Janssen, to je bilo 939 tisoč odmerkov. S tem, da moramo vedeti, da vse te pogodbe o dobavah se nanašajo na količine pro rata, se pravi v tem primeru ne govorimo o opcijskih dodatnih količinah. To je bilo vse to, kar je bilo že z pogodbami določeno in tudi te pogodbe o dobavi so bile v bistvu formalne. Pripravila jih je Evropska komisija in na osnovi teh zagotovljene količine cepiv, to kar se je dogovorila s proizvajalci in vsaka država članica je imela edino znotraj teh nekaj malega manevrskega prostora, da se je nekdo odločil za malo večjo količino enega cepiva, drug za drugega. Večina držav se je seveda v tistem obdobju jeseni odločala za AstroZeneco, kot rečeno tako kot je tudi, mislim da je tudi že na eni oddaji sem gledal, profesor Jerala je omenjal, da je bilo to pač najbolj perspektivno cepivo takrat in seveda tudi daleč najcenejše. Glede na to, da so bile te količine v zadostni meri naročene že pro rata, se takrat tudi strokovna skupina, kakor vem ni odločala ali bi dala prednost kakšnemu drugemu cepivu, ampak je nekako upoštevala razdelilnik, ki ga je pripravila Evropska komisija. Glede na ta razdelilnik se je potem smatralo seveda, da bodo potem tudi cepiva redno prihajala naprej. Se je pa že očitno začelo v tistem obdobju zapletati. Podatki, ki jih je verjetno imela Evropska komisija so morali biti takšni, da so bile določene zamude že jasne, da bo do njih prihajalo in zato je 15. decembra Evropska komisija dala možnost oziroma takrat so oni sklepali o opcijskih količinah. To je bilo tri dni pred mojim odhodom, ob tem, da kolikor sem jaz dobil podatke z ministrstva je potem prva možnost oziroma uradna ponudba za opcijske količine prišla na Ministrstvo za zdravje 20. decembra.

Se pravi, to je bilo v nedeljo zvečer. Morate pa vedeti, da vse te pogodbe, glede na to, da je to šlo za formalen postopek, je v bistvu vedno obravnavala in vodila predvsem strokovna skupina, o tem nismo odločali v končni fazi, ker je šlo za formaliziran postopek. Ne ministri, ne vlada, ne predsednik vlade. To je bila pač odločitev stroke, da je naročenih količin za cepljenje dovolj v danem trenutku in bi jih v resnici seveda tudi bilo, če bi vse to, kar je bilo naročeno dobili, s tem da vemo, da v prvem četrtletju, ne vem, mislim, da bi morala AstraZeneca za 120 milijonov cepiv, pa jih je 30 milijonov bilo za Evropo, za države članice. In težave so se seveda začele, zato ker se je pro rata količine niso dobavljale. Veliko je bilo tudi podatkov, da nismo naročili vsega pro rata, ker načeloma ne drži. Če štejemo zraven seveda opcijske količine, potem je seveda delež celotnega naročila nekoliko manjši, pridemo na 80 ali 89 %, ne me zdaj za številko vleči, ker je točno ne poznam, medtem ko ves čas je bilo govora za teh 0,47 %, se pravi za milijon 200 tisoč prebivalcev oziroma za 60 % prebivalcev v Sloveniji je precepiti. To je tista količina pro rata. Ko se je pa komisija izpogajala za dodatne doze pri posameznih proizvajalcih, ki so se pozneje izkazali kot tisti, ki bodo lahko registrirali zdravilo oziroma cepivo, takrat so se pojavile dodatne količine, ki se jih kot opcijsko je razdeljevalo in zato je ta delež pro rata se povečal oziroma naš odstotek zmanjšal. Tako, da odločitev je res bila potem glede opcijskih količin seveda možna po mojem odhodu z ministrstva. Je pa še enkrat, stališče kakor jaz vem, strokovne komisije je bilo, da zadostuje količina pro rata in da je seveda še vedno AstraZeneca bila tista, za katero se je navijalo in ki je bila seveda tudi daleč najcenejša in v kolikor v bi tiste količine bile seveda ne bi prihajalo do zapletov, do vseh teh stranskih učinkov cepiva, verjetno ne bi bilo težav.

Zdaj to lahko seveda jemljemo kot strokovno, mogoče vprašljivo odločitev, s tem da seveda na področju stroke nikdar ne moreš tudi vedeti, noben ni mogel predvideti teh stranskih učinkov ne pri Pfizerju, ne pri ne vem kateremukoli drugemu proizvajalcu v danem trenutku. Lahko bi takrat se odločali drugače, seveda danes po tej bitki ali pa po prvem delu seveda je lažje presojati, pa reči ja, zdaj ker vemo da AstraZeneca ni bila v redu pa še kakšen drug ni bil, bi bilo boljše, če bi Pfizer naročili takrat opcijsko. Seveda bi bilo verjetno lažje, težko bi pa to obravnaval, kot napačno odločitev. Predvsem bi bila to odločitev stroke v prvi vrsti, daleč v prvi vrsti odločitev stroke glede vseh teh opcijskih nabav in dodatnih količin. Mislim da smo tukaj delili v veliki meri usodo številnih ali pa večine ali pa vseh drugih držav. Nismo kot država navsezadnje glede precepljenosti pristali nekje, jaz mislim da vsaj prejšnji mesec še nekje na sredini lestvice s številko 18,8 ali 18,9 precepljenih na 100 prebivalcev, kar je nekje povprečje. Želeli bi si da je več absolutno. Zdaj na vsak način zdaj gledati kdo je pa v tistem tednu, desetih dneh ni sprejel prave odločitve, jaz mislim, da je to res en splet okoliščin, ampak predvsem mislim, da se je verjelo in tudi stroka je verjela, da bo to, kar je že bilo dogovorjeno že v vseh predhodnih postopkih in v prejšnjih mesecih v resnici dovolj, da dosežemo to, kar smo si tudi zastavili. In da se seveda vsi ti zapleti naprej pri posameznih cepivih povzročali zastoje in zaostanke, no po eni strani to, po drugi strani lahko tudi organizacijsko kako je bilo razdeljeno, ne vem, jaz se v to ne bom spuščal. Eni so bili pač uspešni pri tem bolj, drugi nekoliko manj, ampak pustimo. Tako, da moje videnje je predvsem v tem, da se Slovenija je prav odločala v tem delu, da seveda če bi lahko predpostavili, da bo do takšnih zapletov prihajalo, predvsem stroka, ki je to redno spremljala seveda bi verjetno startali takoj, kdorkoli že na te opcijske odmerke že v tistih zadnjih dneh decembra, ko tudi mene ni bilo več na ministrstvu, ampak ne spremeni veliko na stvari. Dejstvo je pa, da je to v rokah držalo nekaj ljudi, ki so budno spremljali dogajanje na področju cepiv in da enostavno takrat tega niso mogli vedeti.

In nenazadnje, jaz mislim da kakor sem s posamezniki iz te strokovne skupine naknadno govoril, je obstaja tudi določena bojazen, verjetno upravičena, na podlagi izkušenj izpred let. Mi vemo, da je bilo, mislim da je bilo pri, ne vem pri kateri gripi, ko se je nabavilo tudi preko Ministrstva za zdravje ali je bila ptičja ali kaj jaz vem, gripa, več zdravila, ponovno seveda veliko problemov in polemik kdo je šel preko svojih pooblastil, kdo je preveč kupil, kdo je posel naredil in da je tudi to nezaupanje eno od razlogov, da se seveda včasih pretirano racionalno odloča. Namreč tukaj si lahko predstavljate, da v kolikor bi bile dobave normalne in bi mi imeli zadosti cepiv za 60 % prebivalstva, zdaj seveda če bi se jih želelo cepiti 80 % bi porabili vse, v kolikor se jih ne bi želelo 80 % bi nam cepiva ostajala. Lahko bi se zgodilo v tem obdobju, glede na to, da je bilo prvo cepivo registrirano šele 21. decembra Pfizer Biontech, se pravi takrat šele, ko se je ta opcija ponujala, da bi lahko kakšno od teh cepiv tudi ne imelo vpliva recimo na nove seve, ki so se kasneje pojavljali in bi spet cepivo ostajalo in bi danes sedeli zaradi čisto drugih vprašanj in drugih zgodb v tem odboru. Tako, da jaz tu v tem konkretnem primeru ne vidim velike napake, vidim pač možnost čisto strokovne ocene, ki bi bila danes verjetno drugačna in se je tudi takrat zelo hitro, v roku desetih, 14-ih dni, žal je vse to potekalo preko novoletnih praznikov, je spremenila in seveda se je potem sprejela odločitev o opcijskih količinah.

Še enkrat pa to, da vse kar se je podpisalo do 21. decembra se je podpisovalo glede na dogovorjene količine v okviru krovne pogodbe pro rata. Zdaj za nadaljevanje sem rekel, ne bom, jaz verjamem, da je veliko napora bilo pozneje tudi vloženega v to, da bi bilo cepiv dovolj, ampak saj pravim, dogajanje ste sami spremljali enako kot jaz, to je pač moj pogled na tistih mogoče 10, 14 dni, ko je bila ta možnost prve runde nabave opcijskih količin, s tem, da je v resnici bilo rečeno, tudi jaz sem naknadno to slišal, da naj bi bilo govora o možnosti dobave v drugi polovici leta. Ne vem kdaj in če se je to spremenilo v prvo polovico leta. Tudi, če bi te količine dobili, ampak da je tudi ta faktor vplival na odločitev strokovne skupine takrat, da takoj ne pristopi, ob tem, da se je pričakovalo, da bo registriranih še tri, štiri ali pa še več dodatnih novih cepiv.

Tako, da seveda ne glede na vse, saj pravim, jaz v svojem obdobju o tem nisem odločal in nisem mogel odločati ker, ne vem, to je prišlo po mojem odhodu, razumem pa stališča stroke, zakaj so bili določeni pomisleki in glede na poznavanje razmer in dogajanje v tistem obdobju mislim, da se je pač res skušalo optimalno delovati. Še enkrat, danes če bi to vedeli, verjetno bi vsak na prvi namig skočil, tako pač se to ni v prvem trenutku verjetno zgodilo.

Hvala.