Hvala lepa. Lepo pozdravljeni.

Rad bi vam na kratko predstavil kronologijo nabavljanja cepiv, dejstev, ki so dejansko prisotna. Na osnovi poziva komisarke za zdravje Evropske komisije, je Republika Slovenija 22. junija izrazila podporo in pristopila k skupnim aktivnostim Evropske komisije, katerih namen je bil okrepiti pogajalsko moč držav članic na ravni Evropske unije s proizvajalci obetavnih cepiv proti covid-19. Cilji tega so bili doseganje najnižjih možnih cen ter tudi ostali pogoji od odškodninske odgovornosti, ustrezne preskrbe o dovolj velikih količinah, predvidenih časovnih terminih in seveda zagotoviti vsem državam članicam Evropske unije enakopraven in pregleden način dobave.

Evropska komisija je pripravila in objavila strategijo Evropske unije za cepiva proti covid-19, ki je med drugim zagotavljala tudi spodbude in pospešitev razvoja cepiv ter tudi povečevanja proizvodnih zmogljivosti na območju Evropske unije. Vključen je bil tudi sporazum z naslovom Sporazum za vnaprejšnji nakup v okviru instrumenta predhodnega javnega naročila, kratica angleško ASAP. Katerega namen je bil, da se s sporazumom o predhodnem javnem naročilu med Evropsko komisijo in proizvajalcem obetavnega cepiva zagotovi tem proizvajalcev finančna sredstva za namen pospešitve razvoja cepiva in povečanje proizvodnih zmogljivosti za potrebe Evropske unije. Preko sistema za nujno pomoč, s kratico ESI, 2,7 milijarde je Evropska komisija namenila za ta namen.

Ena od pomembnih zavez sporazuma je bila, da države članice ne vodijo ločenih pogajanj s proizvajalci teh cepiv, ker bi to oslabilo pogajalsko moč Evropske komisije, hkrati pa je bilo seveda potrebna tudi popolna molčečnost in varovanje zaupnih podatkov teh odsotnost konflikta interesov. Naloga vsake države članice je bila, da oceni koliko cepiv namerava zagotoviti svojim prebivalcem. Ministrstvo za zdravje je zaprosilo razširjenje strokovne kolegije za splošno medicinsko, javno zdravje, pediatrijo, predstavnico infekcijske klinike, da podajo svoja stališča. V okviru tega je bila izražena pričakovanje, da potrebujemo vsaj 60 % precepljenost prebivalstva, kar pomeni precepljenost 1,2 milijonov prebivalcev Slovenije. O podpisu krovnih pogodb Evropske unije s proizvajalci ni bil znan datum izdanega dovoljenja za promet posameznega proizvajalca. To je kasneje zelo pomembno vplivalo tudi na samo dobavo. V okviru te krovne pogodbe imamo, so definirane pogodbene količine, opcijske količine in predvidene tudi dodatne količine, za katere pa je bilo predvideno sklepanje novih pogodb. Za pogodbene količine je Evropska komisija proizvajalcem vnaprej dodelila sredstva ESI sklada, ki so se vračunala v končno ceno cepiv, kar za države članice pomeni, da doplačajo samo dokončne cene, za opcijske in dodatne količine pa je potrebno plačilo polne cene cepiva. Odločitve posameznih držav članic so bile glede naročanja pogodbenih, opcijskih in dodatnih količin zelo različne in to se sedaj rešuje na nivoju politične ravni.

Dovolite, da vam na kratko preberem samo podatke za posamezne proizvajalce. AstraZeneca, podpis pogodbe z Evropsko komisijo 27. avgust 2020, podpis pogodbe naročila Slovenije 20. oktober 2020, količina en milijon 404 tisoč odmerkov. Pfizer Biontech, podpis pogodbe z Evropsko komisijo 20. november 2020, Slovenija 10. december 2020, 924 tisoč 338 odmerkov. Moderna, podpis pogodbe z Evropsko komisijo 25. november 2020, Slovenija 21. december 2020, 369 tisoč 767 odmerkov. Johnson&Johnson, 21. oktober Evropska komisija, Slovenija 21. december 2020, število odmerkov 938 tisoč 899. Skupna vsota teh odmerkov naročenih za Republiko Slovenijo 21. decembra je tako znašala tri milijone 637 tisoč štiri odmerke, kar ob predpostavki, da za Johnson&Johnson potrebujemo samo en odmerek zadošča za dva milijona 287 tisoč 951 prebivalcev. Ob tem naj povem, da je za obdobje prvega in drugega kvartala bilo 21. decembra namenjeno dva milijona 457 tisoč 699 odmerkov ali en milijon 357 tisoč 589 prebivalcev. S tem bi se približali celo 70 % precepljenosti in že presegli po tisti končni cilj 1,2 milijona prebivalcev. Navedeno dejstvo je eden od razlogov, da se konec decembra 2020 ni izrazilo interesa za opcijske količine odmerkov. Poleg navedenega se je pričakovalo skorajšnje dobave večjih količin cepiva proizvajalca AstraZeneca. Dodaten razlog je bil tudi predviden terminski plan dobave opcijskih količin cepiva. Dobava 50 % opcijskih količin cepiva proizvajalca Bayer tech in dobava celotne količine proizvajalca Moderna sta bili predvideni šele v drugi polovici leta 2021.

Ob tem je treba pripomniti, da smo države članice pričakovale tudi dodatne količine ter cepiva na račun postopnega povečevanja proizvodnih zmogljivosti, za kar so navedeni proizvajalci prejeli ESI sredstva Evropske komisije. Vse države članice smo seveda največ pričakovali od proizvajalca cepiva AstraZeneca, ki je v mesecu decembru sporočil, da bo čas prihoda zamaknil. Ampak ob tem je bilo še vedno zagotovilo, da bodo pa pogodbene količine zagotovljene, 1,4 milijona odmerkov v prvi polovici leta 2021. Tudi ostali proizvajalci v začetku niso zagotavljali pogodbenih količin, ampak predvsem Pfizer Biontech je ves deficit v mesecu decembru potem začel nadomeščati in trenutno plane, ki so bili postavljeni takrat pomembno presega. Podobno je za proizvajalce Moderne in pa tudi Johnson&Johnson, pričakuje da bo do zaključka drugega kvartala letošnjega leta svojo obljubo o 257 tisoč 473 odmerkov zagotovil. Potem je bilo še vprašanje glede nacionalnih strategij. Res je, da so se nacionalne strategije spreminjale in so se prilagajale predvsem težavam z dobavami posameznih proizvajalcev, tako da imamo trenutno v veljavi peto verzijo in nekako sledimo cilju, da bi s cepljenjem, ki je najmočnejše orožje proti epidemiji covid-19 to epidemijo tudi premagali. Namreč želja je, da se doseže najmanj 50 % precepljenost do konca meseca junija.

Hvala lepa.