Hvala gospa predsednica za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana predstavnika vlade, ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Kakor ste gospa predsednica povedali, smo poslanci Socialnih demokratov, Liste Marjana Šarca, Levice in Stranke Alenke Bratušek zahtevali nujno sejo, zaradi nejasnosti različnih in nasprotujočih se informacij kaj se dogaja glede nabav oziroma ne nabav cepiva, ki ga v Sloveniji nujno potrebujemo. Sama epidemija v Sloveniji in svetovna pandemija covid-19 je zelo prizadela življenja ljudi, delovanja družbe, držav in sveta kot celote. Zelo hitro je postalo jasno, da poleg ukrepov, ki se izvajajo in tudi prekuženosti, ki nastaja je za premagovanje in obvladovanje te epidemije nujno potrebno, da se čimprej razvijejo učinkovita in varna cepiva in da so čimprej uporabljena tudi v praksi. Strokovnjaki govorijo o različnih odstotkih, govorijo o 50 %, bolj pogosto o 70 % potrebnega precepljenja, da bomo pred to epidemijo dovolj varni, da se bo lahko življenje vrnilo v normalne tire, kar si želimo. Kar se tiče cepljenja proti covid-19, v Sloveniji sledimo naslednjim ciljem, kar je povzeto po spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zmanjšanje umrljivosti zaradi covid-19, zmanjšanja števila hospitalizacij zaradi covid-19 in zaščite prebivalstva, ki je najbolj izpostavljeno tveganju za okužbe covid-19. Po trenutno dostopnih podatkih je s strani evropske agencije za zdravila bilo odobreno uporaba štirih vakcin in sicer Pfizer Biontech 21. decembra 2020, cepivo moderne 6. januarja tega leta, cepivo AstraZenece 29. januarja tega leta in Johnson & Johnson oziroma Janssen proizvajalca 11. marca tega leta.

Namen sklicateljev današnje nujne seje, spoštovane in spoštovani je naslednje. Želimo ugotoviti predvideno časovno alokacijo dodatno razpoložljivih odmerkov zato, ker so stališča ki so predstavljena s strani vlade v pomembnem nasprotovanju s tem, kar je predstavljeno s strani pristojnih inštitucij Evropske unije. Želimo ugotoviti oziroma vsaj omogočiti da se ugotovi v nadaljnjem procesu razlog odločitve o ne naročilu. Ali je šlo za špekulacijo o ceni? Časovni komponenti? Mi upamo, da ni to, kar se tudi občasno omenja, namerno podaljševanje epidemije.

Pomembno pa je tudi kdo je sprejel takšno odločitev, kdo je subjektivno in kdo je objektivno odgovoren. Po nam trenutno dostopnih podatkih se je Slovenija odrekla skoraj milijonu dodatnih odmerkov cepiva, ki bi jih lahko dobila pri dveh proizvajalcih Pfizer Biontech in Moderni. Ti so bili naši državi na voljo potem, ko se je Evropska komisija konec decembra pri teh proizvajalcih dogovorila za nakup dodatnih količin. Šlo je pa za odločitev Ministrstva za zdravje, po nam dostopnih podatkih v času, ko ga je vodil vršilec dolžnosti, gospod Janez Janša. Imeli smo s strani pristojnega ministrstva naslednja pojasnila. Slovenija se ni odločila za nakup opcijske ponudbe Biontech in Moderne zaradi njihove časovnice dobav, ki je bila predvidena šele v drugi polovici leta. Toda vsaj po nam dostopnih podatkih v primeru cepiva Pfizer Biontech to ne drži. Iz pojasnil direktorata za javno zdravje pri Evropski komisiji je namreč razvidno, da bi večji del dodatnih odmerkov tega cepiva v države članice in da bo prišel do konca junija. Zadnji načrt predvideva, da bosta Pfizer Biontech od začetka januarja do konca marca v EU dobavili okoli 66 milijonov odmerkov, v drugem četrtletju, torej od začetka aprila do konca junija pa še dodatnih 200 milijonov odmerkov je zagotovil predstavnik komisije oziroma pristojnega direktorata. To v praksi pomeni, da bo konkretni proizvajalec v Evropo dobavil po nam dostopnih podatkih 266 milijonov odmerkov tega cepiva. Zelo verjetno je od tega 200 milijonov odmerkov iz prvotne pogodbe, ostalo pa iz dodatne pošiljke, ki se ji je Slovenija konec decembra odrekla kot ena zgolj od treh držav Evropske unije. Takrat bi lahko naša država po uradnih podatkih računala na 470 tisoč doz dodatnega odmerka cepiva Pfizer Biontech in 376 tisoč dodatnih odmerkov cepiva Moderna. V povezavi z samo dobavo cepiva je seveda tudi nacionalna strategija cepljenja. Prvi načrt je bil sprejet 3. decembra lanskega leta. Ta načrt se je, kar razumemo, podobno kot v večini ostalih držav spreminjal, saj so bila na razpolago nova dejstva, ki jih je bilo potrebno upoštevati. Tako je Slovenija verzijo dva dobila 1. marca, verzijo tri 11. marca, 25. marca četrto in to kar nas verjetno je vse nekoliko začudilo verzijo, ki vključuje tudi cepljenje mimo navodil stroke ali priporočil stroke dijakov pred maturo, včeraj, torej 15. aprila. Tekom razprave o dobavi teh in ostalih cepiv smo lahko slišali različne trditve. Ena od teh je bila takšna. Ko je bilo ugotovljeno, da v decembru ni bilo slovenske prijave, je predsednik vlade reagiral in zahteval dodatno prijavo. Nam dostopni podatki pa govorijo takole. Predsednik vlade je postal vršilec dolžnosti ministra za zdravje 18. decembra. Povpraševanje predvidevamo v pisni obliki, bi naj prišlo tri dni pred tem, 15. Odločanje pa je potekalo konec decembra in v začetku januarja, tako da zelo neverodostojno držijo trditve, da prvič slišim, da bi se Slovenija čemurkoli odpovedala. Obratno, odkar jaz začasno opravljam to funkcijo smo dodatno naročili milijon doz cepiva in se v taki številki pogovarjamo tudi danes.

Tisto, kar nas preseneča spoštovane in spoštovani, če gledate uradne izjave v roku posameznega dne uradnih predstavnikov vlade so v razponu od 1,8 do sedem milijonov doz naročenega cepiva. Torej 15. decembra je Evropska komisija aktivirala opcijo za nakup dodatnih količin cepiva proizvajalcev Biontech in Pfizer in Moderna. Tri dni pozneje, 18. decembra, je gospod Janša prevzel vodenje Ministrstva za zdravje. Države članice so se o razdelitvi cepiva dogovarjale skoraj tri tedne do začetka januarja. To so potrdili tudi pri generalnem direktoratu za zdravje pri Evropski uniji. Bilo je omenjeno, da smo se prijavili, naša dodatna prijava je bila upoštevana, tako da smo najprej decembra podpisali prvo pogodbo za 924 tisoč doz odmerka. Menimo, da tu gre za zavajanje. Teh odmerkov ni naročil predsednik vlade. To pogodbo v velikosti 924 tisoč odmerkov cepiva je decembra lani podpisal bivši minister, gospod Tomaž Gantar. Šlo je za osnovno pogodbo in ta pogodba je dala možnost ostalim državam dodatni nakup doz cepiva. Potem je govora o dodatnih 912 tisoč dozah cepiva Pfizer.

Potrebno je vedeti, da je nova pogodba za dobavo 913 tisoč odmerkov cepiva po nam dostopnih podatkih, bila res podpisana. Ampak podpisal jo je 4. marca aktualni minister za zdravje gospod Janez Poklukar. In še ena bistvena razlika obstaja. Cepiva, ki bi bila naročena v prvem krogu bi v Slovenijo prišla v prvi polovici tega leta. Rok dobav cepiv naročenih v drugem krogu pa je šele v drugi polovici leta, pa še to ne vseh. Tekom zadnjih tednov je bilo mnogo razprav kako je koordinirano cepljenje, kdo je odgovoren ali neodgovoren da ponekod poteka na način, da posamezni zdravstveni domovi pomagajo državljankam in državljanom celo takole, da aktivno in proaktivno sami kličejo tiste, ki ustrezajo nacionalni strategiji cepljenja. Pa niso pohvaljeni, so grajani, ker odstopajo od tistih, ki verjetno delajo po navodilih, ki so verjetno slaba ali pa jih sploh ni. Ampak to se dogaja. Grajani so tisti, ki delajo dobro. Na podlagi vsega tega stranke opozicije predlagamo sprejetje petih sklepov. Sprejetje teh petih sklepov seveda nikogar ne obsoja. Sprejetje teh petih sklepov pomaga, da razkrijemo kaj se je dogodilo in na nek način spodbuja tiste, ki so pristojni odgovorni, da bodo skrbno ali bolj skrbno delovali tudi naprej. Vem da bo vprašanje tekom današnje razprave tudi ali opozicija res mora samo spraševati kaj se je dogodilo ali ne pomaga s predlogi.

Zato spoštovani in spoštovane, smo danes predstavniki dela opozicijskih strank vložili še eno zahtevo za nujno sejo odbora. S konkretnimi predlogi, proučili smo dogajanja v Evropi in širše, proučili smo stanje v najbolj uspešnih državah in preko zahteve za nujno sejo odbora dali kar nekaj proaktivnih pobud kaj narediti, da ne bo v bodoče tako, kot je sedaj, da je razmerje kar se tiče okužb med državo, ki obvlada prezračevanje je na prvem mestu Finska. In država, ki je tudi po mnenju strokovnjakov zadnja na tem mestu Slovenija je ena proti 15.

Naši predlagani sklepi so naslednji;

Predlog prvega sklepa: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku 14-ih dni pripravi poročilo o tem, kako je doslej potekalo naročanje cepiv in zakaj Slovenija ni naročila dodatnih odmerkov cepiv ter to poročilo predstavi Odboru za zdravstvo.«

Predlog drugega sklepa: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku 14-ih dni sklicatelju posreduje dokumentacijo, kjer je Republika Slovenija v drugem krogu pozvana k oddaji morebitnega dodatnega naročila cepiv Pfizer in Moderna ter njune roke dobav.« - govorim torej o 912 tisoč odmerkih. Mi ne verjamemo, da ta komunikacija poteka preko telefona. V tako resnih stvareh, ko gre za življenja državljank in državljanov Evropske unije, morajo obstajati dokumenti.

Predlog tretjega sklepa: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da o strategiji nabav cepiv proti covid-19, o dobavi cepiv ter o uresničevanju strategije cepljenja, najmanj enkrat mesečno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije.«

Predlog četrtega sklepa: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da v okviru vseh nadaljnjih krogov nabav cepiva, v okviru skupnih nabav preko Evropske unije izkoristi ves možen potencial za nakup cepiv proti covid-19, tako glede na možnost nabave pogodbene količine cepiva o deležu pro rata, kot v okviru možnosti opcijskih naročil.«

In kot zadnji predlog sklepa: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku 14-ih dni poroča o dobavnih rokih cepiv iz drugega kroga, ko je bilo na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov ter o dobavnih rokih cepiv, ki jih je Slovenije dodatno naročila.«

Hvala za vašo pozornost.