Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, ministrica, državna sekretarka in seveda vsi predstavniki Vlade Republike Slovenije! Najlepša hvala za povabilo na obravnavo te temeljne teme, ki zadeva slovenski jezik.

Slovenska narodna skupnost, ki živi v Italiji oziroma v deželi Furlaniji-Julijski krajini, kjer predstavlja eno od teh treh avtohtonih narodnih manjšin, je slovenski jezik glavni spoznavni element.

Sem pozabil v začetku povedati kdo sem.

[Bandelj Walter, Svet slovenskih organizacij.]

Slovenščina je tudi najvažnejši element identitete pripadnikov Slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zaradi tega je nadvse pomembno, da Republika Slovenija vključi v nacionalni program za jezikovno politiko tudi Slovence, ki živimo izven meja matične države. To je v predloženi resoluciji tudi urejeno, za kar se iskreno zahvaljujemo.

Na podlagi predloženega gradiva bi opozoril, da bi bilo primerno proučiti možnost vključitve v delovna, koordinacijska ali medresorska telesa, ki so omenjena v resoluciji, predstavnikov Slovencev izven meja Republike Slovenije, ki se strokovno ukvarjajo s problematiko jezika. Zelo pomembno bi bilo vključiti tudi predstavnika slovenskih šol v zamejstvu. Na tak način bi bilo mogoče že takoj upoštevati jezikovne problematike, ki zadevajo Slovence, ki živijo v zamejstvu in po svetu.

V resoluciji so v poglavju 1.1.2 Jezikovno izobraževanje omenjene razne raziskave Pia Kials(?). Pomembno bi bilo, če bi bile v te raziskave vključene tudi slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in po svetu, v kolikor še niso seveda.

Glede poglavja 1.1.3 Jezikovna (nerazumljivo), predlagamo, da smo Slovenci izven meja Republike Slovenije na kakšen način vključeni v med (nerazumljivo) konzorcij Clarimpiga si. Informacije, ki bi v sklopu tega konzorcija dobili s prve roke bi bili verjetno koristni za delovanje infrastrukture za jezikovne vire.

Glede poglavja 1.1.4 Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v letu 2021 smo mnenja, da bi pri tem morali biti vključeni tudi Slovenci izven meja Republike Slovenije. V tem smislu predlagamo, da Slovenija podpre evropsko državljansko pobudo Minoritis six pek?, ki omenja tudi jezikovne (nerazumljivo) narodov in jezikovnih manjšin v Evropski uniji.

V poglavju 1.3 Jezikovna politična vizija predlagamo, da se Republika Slovenije zavzame za priznanje slovenščine kot uradnega jezika na ozemljih, kjer v sosednjih državah živi slovenska narodna skupnost. To bi bil pomemben korak pri uvajanju slovenskega jezika v javno upravo, torej uveljavljanju jezikovnih pravic. Prav tako pomembno bi bilo, da bi krajevne javne uprave v sosednjih državah pripravile uradno jezikovno politiko za slovenski jezik v sodelovanju s pristojnimi ustanovami v Republiki Sloveniji. Mogoče se bom ponavljal, glede da je tukaj pred menoj sodelavka Ksenja povedala. V uvodnem stavku na strani 21 predlagamo za to izredno navedbo Celotne nastavitvene prostore Slovencev v Italiji, to se pravi rabe slovenščine na obrobjih slovenskega narodnega ozemlja, zlasti v Porabju in avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Kanalski dolini, Reziji, Benečiji, na goriškem in na tržaškem ter na Hrvaškem še naprej upada, zato zasluži posebno analizo skrb, preiskovalno pozornost in podporo.

Glede slovenščine kot drugi tuji jezik tudi v slovenskem zamejstvu. V sosednjih državah Republike Slovenije se slovenščina še vedno obravnava izključno kot prvi jezik in sploh ne upošteva tistih, ki se jeziku šele približujejo. Na primer dobre tretjine šolske populacije, ki izhaja iz neslovenskih družin. V osnutku resolucije pogrešamo poglavje ukrepov v smer pridobivanja novih govorcev. Slovenščina kot drugi jezik se v resoluciji obravnava izključno v pozabi s priseljenci. Predlagamo, da se poglavje Slovenska skupnost v sosednjih državah stran 22 in 25 predvidi tudi nekatere ukrepe na področju slovenščine kot drugega in tujega jezika. To se pravi ohranjanje in razvoj slovenskega jezika v zamejstvu neizogibno predpostavlja poseben trud tudi v smeri pridobivanja novih potencialnih govorcev. Manjšina je namreč obsojena na izumrtje ali propad, če se za cilj postavijo ohranjanje trenutnih pripadnikov in njihovih potomcev. Naj bo namreč pri tem še tako učinkovita, ki bo z vsako generacijo nekaj izgubila zaradi izseljevanja, asimilacije, mešanih zakonov itd.

Med pripadniki večinskega naroda že vsaj dve desetletji opažamo pozitivnejši odnos do slovenščine, kar se na primer kaže tudi pri vpisu v jezikovne tečaje, pri vključenosti v delovanje slovenskih društev, predvsem pa pri odločitvi staršev, ki se opredeljujejo za govorce večinskega jezika, da svoje otroke vpiše v slovenske šole oziroma vrtce. Ti procesi odpirajo nove možnosti na področju načrtovanja osvajanja slovenščine kot drugega tujega jezika. Tu je treba poudariti, da veliko otrok odrašča v slovensko jezikovno mešanih družinah. Njihovo znanje slovenskega jezika zato ni dovolj dobro, da bi se ga lahko učili tudi kot prvi jezik že od vstopa v šolo. Hkrati je treba upoštevati dejstvo zaradi procesov »margelizacije« in regionalizacije. Sporazumovalna zmožnost v slovenskem jeziku pada tudi med rojenimi govorci. Tako imenovani prvi jezik. Torej jezik, ki se ga govorci naučijo v zgodnjem otroštvu. Ni nujno tudi primarni sporazumovalni. Torej to je tisti (nerazumljivo),v katerem se govorci najbolj suvereno sporazumevajo v vseh okoliščinah.

Nazadnje in zaključujem. Med prednostne ukrepe na področju načrtovanja in osvajanja slovenščine kot drugega tujega jezika uvrščamo: sistemsko implementacijo jezikovnih standardov za učenje slovenščine kot drugega tujega jezika v Italiji na predšolski in šolski ravni ter pri izobraževanju za odrasle, razvoj specifičnih, didaktičnih in drugih pripomočkov za doseganje teh standardov (na primer učbenikov, spletnih in prosto dostopnih dvojezičnih slovarjev), vzpostavitev enote za dosledno odmerjanje doseganja teh standardov, testiranje po kriterijih SEJO?, tudi v sodelovanju s centri, ki to že izvajajo v Republiki Sloveniji, specifičnost sistemske izobraževanje in usposabljanje učnega kadra za poučevanje slovenščine kot drugega tujega jezika v Italiji. Vzgojitelji v vrtcih in učitelji na šolah s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, učitelji na tečaj slovenščine vzgojiteljev v dijaških domovih (nerazumljivo) itd. Sistem (nerazumljivo) programov za spodbujanje spontanega osvajanja jezika po sistemu popoldne potopitve, programi didaktično vodenih stikov s skupnimi govorci iz Slovenije. Recimo da gredo na prakse, študijske in dijaške izmenjave, gostovanja itd. Spodbujanje izpostavljenih slovenskih v kulturni in medijski produkciji, informiranje in strokovno podporo pripadnikov večinske skupnosti pri vključevanju v slovensko jezikovno okolje, predavanje, svetovanje za starše, učence in porabnike, kapilarno promocijo tečajev slovenščine kot drugega tujega jezika za odrasle.

S tem sem zaključil in hvala in tudi dobro delo za ta projekt, ki je zelo pomemben za našo narodno skupnost.