Spoštovani predsednik, spoštovani člani komisije!

Na Uradu seveda pozdravljamo pripravljeno Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025. Seveda smo ob tem še posebej zadovoljni, da ima vidno mesto, kot je predstavila državna sekretarka dr. Ignacija Fridl v resoluciji skrb za avtohtone slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah in za Slovence in slovenske skupnosti širom sveta. Dokument dokazuje, da se Slovenija zaveda svoje odgovornosti, ki jo ima do rojakov živečih zunaj naše domovine.

Zavedati se je treba, da je jezik bistven element narodne identitete in identitete posameznika, zato je potrebno še s toliko večjo skrbnostjo bdeti in podpirati Slovence v zamejstvu in po svetu v njihovem trudu in prizadevanju, da slovenski jezik ohranjajo kot pogovorni jezik znotraj družin in v slovenskih skupnostih.

Na področjih, kjer živi slovenska manjšina se, kot pravi tudi jezikovna resolucija, jezikovna politika zavzema, da se pravica do znanja in uporabe slovenščine uveljavlja v vseh razmerah in okoljih, kjer je raba slovenskega jezika zakonsko predvidena oziroma kjer obstaja želja govorcev po njeni rabi.

Slovenija mora in to je pravzaprav naša narodna dolžnost ves čas tudi podpirati prizadevanja slovenske manjšine v odnosu do oblasti v državah, kjer živijo, tako za vidno dvojezičnost kot za enakopravnost slovenskega jezika. Naša država mora podpirati vse napore, ki jih slovenska narodna skupnost vlaga v ohranjanje jezika, kar se je v zadnjem obdobju na nek način, če lahko tako rečemo, formuliralo v reku slovenščina od jasli do mature.

Veseli me, da resolucija vse te izzive ne le zaznava in zapisuje, temveč daje oziroma nalaga tudi konkretne ukrepe. Nobenega dvoma ni seveda, da jo bo mogoče še dopolnjevati in nadgrajevati glede na potrebe in pa tudi glede na izzive sodobnega sveta. Naloga vseh nas, politike in celotne države, pa seveda je, da jih skupaj s Slovenci, ki živijo zunaj Republike Slovenije kar v največji meri tudi uresničimo.

Hvala.