Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vabljeni, lepo pozdravljeni.

Sprejem Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 je pomemben, ker zagotavlja stroki in politiki trdno podlago za premišljeno in sistematično usmerjanje jezikovne situacije v slovenski družbi. Nova resolucija se osredotoča na področja jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti, na splošno jezikovno kulturo in jezikovno krajino, zakonodajne in druge pravno veljavne dokumente slovenske jezikovne politike ter tudi na bližnje predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v letu 2021.

Tako stroka kot stroka kot politika sta v zadnjih letih na ravni strateških dokumentov prepoznali nekaj izzivov, na katere se poskuša ta resolucija celostno odzvati.

Osrednji cilj slovenske jezikovne politike je oblikovanje skupnosti, samostojnih govorcev in govork z razvito jezikovno oziroma sporazumovalno zmožnostjo v slovenščini, kakovostnim in učinkovitim znanjem drugih jezikov z visoko stopnjo jezikovne samozavesti in ustrezno stopnjo pripravljenosti za sprejemanje jezikovne in kulturne različnosti.

Republika Slovenija na več ravneh skrbi za jezikovno izobraževanje vseh svojih državljank in državljanov ter prebivalk in prebivalcev ter Slovenk in Slovencev v zamejstvu in po svetu. Tako sta v novem predlogu resolucije pod poglavjem Jezikovno izobraževanje v poglavje Slovenščina kot prvi jezik zunaj Republike Slovenije umeščeni podpoglavji Slovenske skupnosti v sosednjih državah ter zdomstvo in izseljenstvo. Slovenska jezikovna politika se zavzema, da se pravica do znanja in uporabe slovenščine uveljavlja v vseh razmerah in okoljih, kjer je raba slovenščine zakonsko predvidena oziroma kjer obstaja želja govork in govorcev po njeni rabi.

Zdomkam in zdomcem ter izseljenkam in izseljencem, še posebej pa otrokom, mora zagotoviti možnost širjenja ali izpopolnjevanja jezikovne zmožnosti v slovenščini. Cilji so: spremljanje jezikovno političnih razmer, širjenje ali izpopolnjevanje jezikovne zmožnosti in področje rabe v slovenščini kot prvem jeziku, večja kakovost poučevanja in učenja slovenščine, širjenje ali izpopolnjevanje jezikovne zmožnosti v slovenščini kot prvem jeziku za zdomske in izseljenske otroke in mladino, pa tudi usposabljanje učiteljic in učiteljev za poučevanje v dvo in več jezičnih okoljih.

Prav tako je umeščeno podpoglavje Slovenske skupnosti v sosednjih državah, ki govori o rabi slovenščine na robovih slovenskega narodnega ozemlja, zlasti v Porabju, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v zahodni Benečiji, Kanalski dolini Reziji in na Hrvaškem, saj ta raba še naprej upada. Zato zasluži posebno analizo, skrb, raziskovalno pozornost in podporo.

Iz posebnega položaja slovenske manjšine izhajajo posebne jezikovno načrtovalne potrebe za izpolnitev katerih sta potrebna celovito in neprekinjeno raziskovanje narodnega in družbeno jezikovnega položaja slovenske skupnosti, raba knjižnih različic slovenskega jezika in narečij ter podpiranje obveščanja osrednje slovenske skupnosti o jezikovnem položaju in jezikovnih potrebah slovenske manjšine v sosednjih državah. Govorkam in govorcem slovenščine tako tistim, za katere je slovenščina prvi jezik kot tistim, ki slovenščino uporabljajo kot drugi oziroma tuji jezik, mora jezikovna politika omogočiti čim kakovostnejše pridobivanje in utrjevanje jezikovne zmožnosti, da bodo dobili osnove za samozavestno in učinkovito sporazumevanje v slovenščini v funkcijsko raznolikih sporazumevalnih situacijah. Temu ustrezno so prilagojeni oziroma napisani tudi cilji v Predlogu resolucije po nacionalnem programu za jezikovno politiko.

Pod spremljanjem jezikovno političnih razmer sta ukrepa spremljanja stanja pri rabi slovenščine in spodbujanje sodelovanja ustanov sosednjih držav, ki se ukvarjajo z reševanjem jezikovne problematike.

Pod ciljem širjenje ali izpopolnjevanje jezikovne zmožnosti in področja rabe v slovenščini kot prvem jeziku je predpisanih vrsta ukrepov. Med drugim odpravljanje administrativnih in drugih ovir za lažji dostop do univerzitetnega izobraževanja v Republiki Sloveniji, zagotavljanje štipendijskih skladov za bivanje in izobraževanje v Sloveniji ter poskus sistematične aktivacije preteklih štipendistk in štipendistov za potrebe širše slovenske skupnosti v njihovem matičnem okolju. Nadalje spodbujanje visokošolskega izobraževanja pripadnic in pripadnikov slovenske manjšine, oblikovanje nove kategorije kandidatk in kandidatov za vpis v visokošolske študijske programe, aktivno seznanjanje študentk Slovenk in študentov Slovencev, ki imajo stalno bivališče zunaj Republike Slovenije z možnostjo vpisov v univerzitetni program, organiziranje seminarjev o Sloveniji in slovenski kulturi, podpora pri pripravi učnih gradiv in učbenikov slovenščine, spodbujanje bralne kulture v slovenščini, jezikovna podpora zaposlenim v javni upravi dvojezičnih območij, podpiranje slovenske manjšine pri športnih dejavnostih, zagotavljanje učnih gradiv in slovenskega leposlovja za šolske knjižnice, spodbujanje slovenske manjšine pri kulturnih dejavnostih in povezavah z Republiko Slovenijo na kulturnem področju, spodbujanje rabe slovenskih narečij za ohranjanjem zavesti o zvrstnosti slovenskega jezika, zagotavlja le telekomunikacijske pokritosti v slovenskem govornem prostoru, spodbujanje rabe slovenščine v gradivih klasičnega in spletnega formata, npr. pisanje in branje natisnjenih knjig in e-knjig v slovenskem jeziku, promocija rabe slovenščine na različnih prireditvah in dogodkih, skrb za prisotnost slovenskega jezika v okviru jezikovne krajine na območjih, kjer je v sosednjih državah naseljena slovenska manjšina, opozarjanje naravo slovenskih krajevnih imen v zamejstvu, priprava in posodabljanje prosto dostopnih spletnih seznamov slovenskih naselbinskih imen v sosednjih državah in priprava relevantnih spletnih prosto dostopnih dvojezičnih terminoloških slovarjev slovenščine in večinskih jezikov sosednjih držav.

Pod ciljem 3, Večja kakovost poučevanja in učenja slovenščine so ukrepi: sistematično usposabljanje vzgojiteljic in vzgojiteljev ter učiteljic in učiteljev v vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom, v dvojezičnih vrtcih in šolah itd.

Nadalje je ukrep Usposabljanje vzgojiteljic in vzgojiteljev na področju bralne pismenosti in bralne kulture, zagotavljanje in sofinanciranje usposobljenih učiteljic in učiteljev ter asistentk in asistentov iz Slovenije, izdelava e-gradiv, ozaveščanje staršev o pomenu znanja in ohranjanja materinega jezika, organizacija daljših bivanj in tečajev slovenščine v Republiki Sloveniji, uveljavitev slovenskega sistema preverjanja in certificiranja znanja slovenščine v skladu z evropskimi smernicami, izdelava in nadgradnja učnih gradiv za samo učenje slovenščine na daljavo, spodbujanje sodelovanja in izmenjav med šolami v Republiki Sloveniji in šolami s slovenskim učnim jezikom, zagotovitev možnosti za upravljanje šolske in strokovne prakse v Sloveniji, izvajanje e-jezikovnih tečajev slovenskega jezika za pripadnice in pripadnike slovenskih skupnosti živečih zunaj Republike Slovenije, informiranje o slovenski založniški produkciji, spodbujanje meduniverzitetnega sodelovanja.

In še podpoglavje Zdomstvo in izseljenstvo. Prvi cilj je širjenje ali izpopolnjevanje jezikovne zmožnosti v slovenščini kot prvem jeziku za zdomske in izseljenske otroke in mladino, kjer so predvideni ukrepi odpravljanja administrativnih in drugih ovir za lažji dostop do univerzitetnega izobraževanja, izdelava e-gradiv, zagotavljanje spletno dostopnih e-virov v slovenščini, vzpostavitev sistema za preverjanje in certificiranje znanja slovenščine, povečevanje števila napotenih učiteljic in učiteljev slovenščine in drugega slovenskega osebja v evropske šole, uvedba gostovanj inštruktoric in inštruktorjev pri učiteljicah in učiteljih slovenskega jezika iz Slovenije v šolah oziroma društvih v slovenskih skupnostih v čezoceanskih državah, ohranjanje obstoječih in vpeljava dodatnih ukrepov, ki krepijo jezikovno zmožnost v slovenščini kot prvem jeziku za zdomske in izseljenske otroke.

Pod drugim ciljem pa: usposabljanje, ki se glasi Usposabljanje učiteljic in učiteljev za poučevanje v dvo in več jezičnih okoljih, je predviden ukrep sistematično usposabljanje učiteljic in učiteljev slovenščine za pomoč učenkam in učencem pri udejanjanju jezikovno izraznih zmožnosti in razvijanju v funkcijsko raznolike sporazumovalne zmožnosti v slovenščini kot prvem oziroma drugem jeziku v dvo ali več jezičnem okolju.

Nadalje je pomemben del namenjen tudi v drugem poglavju Jezikovno izobraževanje za pripadnike slovenske zdomske skupnosti, ki se vrača v Slovenijo in tudi za vse druge tujce in tujke je potrebno zagotoviti dostop do znanja slovenščine. Še posebej za osebe s statusom repatirirane(?) osebe in pri potomcih slovenskih izseljenk in izseljencev. Torej cilj širjenje ali izpopolnjevanje jezikovne zmožnosti v slovenščini kot drugem tujem jeziku, kjer je tudi ukrep vključevanje otrok slovenskih priseljenk in priseljencev in repatiriranih oseb v predšolsko vzgojo v vrtcih ter uredba dodanih ur slovenščine kot drugega jezika v osnovnih šolah.

Prav tako je vprašanje slovenščine med zamejci in izseljenci namenjeno tudi tretje poglavje, ki govori o digitalizaciji in jezikovni opremljenosti. Pod ciljem 1, ki govori o spodbujanju digitalizacije, je poudarjeno tudi spodbujanje digitalizacije pismenega in audio-vizualnega gradiva o arhivih slovenskih skupnosti zunaj Slovenije in spodbujanje znanstvenih, študentskih in kulturnih projektov, ki bi prispevali k zbiranju in digitalizaciji zvočnega arhivskega gradiva različnih ustanov, zlasti k dokumentaciji ogroženih in izginulih govorov v Sloveniji in v arhivih slovenskih skupnosti zunaj Republike Slovenije.

V četrtem poglavju, ki govori o zakonodajni in drugi pravno veljavnih dokumentih slovenske jezikovne politike je pod ciljem 1, ki zagotavlja podlage za formalno pravno okvirjanje slovenske jezikovne politike, predviden tudi ukrep: Priprava celovitega pregleda in ocene slovenske jezikovne situacije za potrebe priprave naslednjega nacionalnega programa za jezikovno politiko, ki upošteva tudi zamejstvo, izseljenstvo in zdomstvo.

Na osnovi predvidenih ciljev in ukrepov v Predlogu resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025, smo prijeli tudi pripombo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu glede uporabe različnih spolov in nanj tudi ustrezno odgovorili, da je dikcija predloga ustrezna, vendar ni tako utemeljena in potrebna, da bi to opombo upoštevali, saj se uporablja. Slovenski pravopis predvideva nevtralno obliko rabe in v tem duhu je tudi resolucija napisana.

Če pogledamo za zaključek samo še primerjalno. Predhodni dve resoluciji sta prav tako seveda že zajemale tudi pod poglavjem o slovenščini zunaj Republike Slovenije, vendar naj primerjalno samo navedemo, da je program namenjen temu delu vprašanja, torej slovenščine med zamejci, izseljenci, zdomci v predhodni resoluciji namenjal okoli 2 milijona 840.000 evrov, v resoluciji, ki je predvidena za obdobje 2021-2025 pa se je poskušalo to področje slovenščine zunaj Republike Slovenije vključiti tako intenzivno, da je predvideno za te programe do 22 milijonov evrov.

To je nekako odgovor in znak, da je v novi resoluciji vprašanje Slovencev po svetu in v zamejstvu v okviru jezikovne politike izredno intenzivno upoštevano.

Hvala lepa.