Hvala gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali vabljeni, dober dan!

Soočanje s posledicami globalne pandemije covid-19 je sicer eden zadnji v vrsti izzivov, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo. Podnebne spremembe, dostop do strateških surovin in druge trajnostne zahteve, demografski trendi povezani s staranjem prebivalstva, urbanizacija, nova industrijska revolucija, nevzdržne zadolženosti, vse večji ekonomski nacionalizem in trgovinski protekcionizem, geopolitično merjenje moči ter negotova gospodarska politika so že pred globalno zdravstveno krizo izjemno vplivali na mednarodno trgovino, ki v letu 2020 beleži izjemen upad. Tudi sedanji upad svetovne trgovine z blagom in storitvami sledi večletni negativni ali pa stagnirajoči rasti tujih neposrednih naložb, ki je posledica prej omejenih izzivov, predvsem pa nestabilnosti v globalnem poslovnem okolju.

Zavedamo se, da je zaradi odvisnosti od zunanjih trgov in močne vpletenosti v globalne verige vrednosti Slovenija še posebej ranljiva za globalna dogajanja. Ravno zato smo v vseh razvojnih strategijah upoštevali aktualne trende in razvili ukrepe za posodabljanje in prestrukturiranje ter odpornost gospodarstva za hitrejši zeleni in digitalni prehod, katero bo bolje pripravljeno na tveganje, ki jih prinaša vpetost v globalne verige vrednosti.

Vsakršno odpuščanje proizvodnih aktivnosti oziroma prenehanje dejavnosti, kot sta recimo omenjena Safilo in Adient, nas seveda izjemno skrbi in delamo vse, kar je v naši moči, da do tega ne bi prišlo. Vendar pa se moramo zavedati, da v samo odločanje lastnikov pa Vlada ne mora in ne sme posegati. Je pa ključna naloga Vlade vzpostavljanje konkurenčnega in stabilnega poslovnega okolja. Verjetno bi bilo podjetij, ki zapirajo svoja vrata, še mnogo, mnogo več, če ne bi Vlada pristopila z aktivnimi ukrepi pri reševanju krize, katerih cilj je, kot tudi sami ugotavljate, ohranitev gospodarske dejavnosti, zaposlenosti in delovnih mest.

V primeru podjetij, kot so Safilo in Adient, je Vlada Republike Slovenije takoj odreagirala. Ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta se takoj sestala z vodstvom podjetja z namenom iskanja rešitev za ohranitev proizvodnje in delovnih mest v Sloveniji. Glede na to, da je poslovna odločitev lastnikov sprejeta, se zavzemamo za iskanje potencialnih novih investitorjev, ki bi na teh lokacijah vzpostavili podobno ali drugačno proizvodnjo ter omogočiti možnost posodobitve vzpodbud in pridobitve vzpodbud za nove domače ali pa tuje investicije.

Zdaj vprašanje je bilo vmes kdo se zanima. Jaz v tej, na tej točki na to vprašanje ne bi odgovarjal. Ko bomo tako daleč, da bomo lahko kaj več povedali, bomo takrat seveda z veseljem obvestili javnost. Poleg tega pa ima država za primer odpuščanja delavcev pripravljene sistemske ukrepe in to so prekvalifikacije in usposabljanja presežnih delavcev z namenom pridobitve novih in potrebnih kompetenc, aktivno iskanje novih delovnih mest ter s tem prezaposlitev v druga podjetja, spodbude za zaposlovanje pri drugih podjetjih v regiji in izven regije.

Vsekakor bomo aktivno pomagali podjetju, podjetjem in sodelovali z lastniki, da bi preprečili gospodarsko in socialno škodo v regiji. Pomembno je, da bi prišlo do dogovora o novem investitorju. Takrat, če pride do tega, lahko vzpodbudimo podjetje s sofinanciranjem stroškov investicij. V kolikor pa obstaja interes podjetja in njegovih lastnikov ali pa potencialnega novega investitorja za novo investicijo, se bomo pogovarjali v smeri finančnih spodbud, kar lahko ponudimo po Zakonu o spodbujanju investicij, ali pa po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

V kolikor pa do dogovora glede morebitnih novih investicij oziroma pomoči podjetju ne bo prišlo, pa je ključno, da se tudi vodstvo podjetij čimprej poveže z regijskimi zavodi Republike Slovenije za zaposlovanje in pripravi program reševanja presežnih delavcev. Le na ta način lahko pomagamo brezposelnim tako na socialnem področju, kot tudi pri iskanju nove zaposlitve. Na tem področju ima država že sistemske ukrepe in te ukrepe je smiselno v takšnem primeru izkoristiti.

Slovenija je v zadnjih nekaj letih uspela izjemno povečati pritok tujega kapitala, med drugim tudi večje multinacionalke, naj bo / nerazumljivo/ sta Yaskawa in Magna, zato ne drži, da Slovenija ne zna izkoristiti in privabljati tujih neposrednih investicij in da se investitorji selijo v druge države. Tako zgoraj omenjeni podjetji nista izbrala nam konkurenčnih držav ali pa katero drugo državo za svojo novo lokacijo, ampak prav Slovenijo in to zaradi znanja, kompetenc, delovne sile, odličnih strokovnjakov oziroma inštitutov na področju razvoja in raziskav, geografske strateške lege in pa, kar ni zanemarljivo v teh primerih – zelo pomembno, da se tudi državni organi proaktivno odzovejo in tudi občinski, tam, kjer se da, kjer so tudi na občini zainteresirani, se potem marsikaj, marsikateri investitor lažje odloči za investicijo.

Od leta 2017 do 2020 smo uspeli tako privabiti in podpreti šestnajst novih investitorjev. Tudi od zadnjega kvartala lanskega leta je v fazi odločanja za investiranja v Sloveniji okrog dvajset potencialnih investitorjev, tako domačih kot tujih, in sicer govorimo o vsaj desetih manjših in pa kar je pomembno, desetih večjih investicijah. Z različnimi ukrepi še naprej aktivno delujemo na področju privabljanja novih tujih investicij z višjo dodano vrednostjo, saj se zavedamo, da preusmeritev multinacionalk na geografsko bližje dobavitelje, kar se dogaja povsod po svetu, ne samo pri nas, predstavlja priložnost prav za naša slovenska podjetja, ki bodo ustrezno avtomatizirana in digitalizirana, saj danes multinacionalke dajejo večjo prednost večji varnosti oskrbe, pa čeprav to pomeni nekoliko višje stroške. Z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo smo spremenili tudi del Zakona o spodbujanju investicij, ki se nanaša na pogoje za dodelitev spodbud na področju števila novih delovnih mest, ohranitev obstoječih delovnih mest in vrednosti investicije po posameznih panogah.

Namen predlagane spremembe je tako podpora ohranitvi števila delovnih mest v večjih gospodarskih sistemih v spremenjenih gospodarskih okoliščinah zaradi covida, kot tudi spodbujati investicije z višjo dodano vrednostjo. Višja dodana vrednost je tesno povezana z višjo produktivnostjo. To pa je najlažje povečati s pravilno usmerjenimi investicijami, tako da bi podjetja reinvestirala čim več dobičkov v nove projekte z visoko dodano vrednostjo. Hkrati pa moramo kot država ohranjati stabilnost vladne politike, povečati učinkovitost sodnega sistema, transparentnosti, zmanjšati birokracijo pri pridobivanju dovoljenj, zagotoviti ustrezno finančno in davčno okolje, ter povečati ukrepe za krepitev talentov in ohranjanje bazena talentov v Sloveniji. Tega se zavedamo in ravno na tem delamo tudi v sklopu vladne strateške skupine.

Zavedati se moramo, da bodo spremembe na področju pretoka kapitala tudi v prihodnje obstajale in se bodo dogajale ne samo v Sloveniji. Vendar smo si po našem mnenju začrtali prave smernice in trdno verjamem, da bomo v Slovenijo uspeli privabiti visokotehnološke trajnostne investicije z višjo dodano vrednostjo.

Hvala, gospa predsednica.