Hvala lepa, predsednica, za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in drugi gostje, lepo pozdravljeni!

Skupna seja Odbora za gospodarstvo in Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je bila sklicana, da proučimo oziroma opravimo razpravo o ukrepih za preprečitev zapiranja predelovalnih podjetjih, ohranitev gospodarske dejavnosti in zaposlenosti ter vključenosti slovenskih podjetij v deglobalizirane globalne vidike. Gibanje brezposelnosti je v večini primerov odraz gospodarskih razmer, pri čemer pa se soočamo s situacijo, ki ni specifična le za Slovenijo, temveč je zajela globalni trg. Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi padca gospodarske aktivnosti tako močno vplivali tudi na gibanje na trgu dela, ne samo v Sloveniji, temveč na ravni celotne Evrope. Da bi preprečili negativne posledice epidemiološke krize na zaposlovanje in podjetja, je Vlada Republike Slovenije uvedla ukrepe namenjene tako podjetjem s ciljem pomagati gospodarstvu, ter pomagati pri ohranitvi delovnih mest, kot posameznikom, s ciljem ublažitve socialne stiske.

V Sloveniji sta bila že ob prvem valu epidemije sprejeta dva ključna ukrepa za pomoč pri ohranitvi delovnih mest in pomoč gospodarstvu, in sicer nadomestilo plače za čas čakanja na delo doma, ter subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki sta preprečila še večji priliv v evidenco brezposelnih ter bistveno pripomogla k ustalitvi števila na današnjih 80 tisoč registriranih brezposelnih.

Naj še poudarim, da je število brezposelnih še konec leta 2020 preseglo 90 tisoč registriranih brezposelnih oseb, napovedi pa so bile še slabše. Kljub temu pa že od januarja dalje beležimo konstanten upad števila registriranih brezposelnih oseb. Da sta ta dva in pa tudi drugi ukrepi učinkoviti, pa nenazadnje kažejo tudi odzivi delodajalcev, ki se ukrepov množično poslužujejo ter tudi vseskozi podpirajo morebitno podaljševanje. Ob rednem spremljanju odzivov delodajalcev tako ugotavljamo, da sta ukrepa ne le dobro sprejeta, temveč tudi pogosto uporabljena, s čimer se tudi dosega njun namen.

Izpostaviti je potrebno tudi, da so interventni ukrepi oblikovani ob upoštevanju preteklih izkušenj in ob upoštevanju sprejetih primerljivih ukrepih držav članic Evropske unije. To je vsekakor pripomoglo k temu, da so učinkovitost obstoječih ukrepov za ohranitev delovnih mest prepoznale tudi številne evropske oziroma mednarodne institucije, ki Sloveniji priznavajo učinkovito spopadanje z epidemiološko krizo iz vidika trga dela. Ocenjujemo, da bi brez ukrepov za ohranitev delovnih mest število brezposelnih zagotovo močno narastlo in se približalo številkam registriranih brezposelnih oseb v času recesije, to je preko 120 tisoč oseb vpisanih v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Očitno je, da je država odreagirala pravočasno in kljub trem epidemiološkim valom brezposelnost utegnila obdržati na sprejemljivi in obvladljivi stopnji.

Danes smo z ukrepi dosegli, da je stopnja brezposelnosti v Sloveniji nižja kot brezposelnost na ravni Evropske unije. Sezonsko prilagojena stopnja anketne brezposelnosti, ki jo na osnovi podatkov ankete o delovni sili izračunava Eurostat, je bila konec februarja 2020 v Sloveniji 4,9 odstotkov, kar je pod povprečjem Evropske unije, v kateri je bila stopnja 7,5 odstotkov. Že ta podatek kaže, da se je ministrstvo tega vidika epidemije lotilo primerno in učinkovito. Omenjenim ukrepom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so komplementarni še številni drugi ukrepi, ki jih je oblikovalo Ministrstvo za delo in ki pomembno dopolnjujejo interventne ukrepe drugih resornih ministrstev. Na ta način smo lahko naslovili vse vidike epidemije v okviru danih zmožnosti.

Univerzalni temeljni dohodek za samozaposlene, izplačilo fiksnih stroškov za upravičena podjetja, turistični vavčerji, solidarnostni dodatki za različne upravičence in še bi lahko naštevali številne ukrepe oblikovane na ravni države. Prizadevanja ministrstva za ohranitev delovnih mest pa niso nastala zgolj na ravni interventnih ukrepov. Ažurno smo namreč že pred epidemijo, še bolj pa vse od pričetka epidemije prilagajali že obstoječ sistem aktivne politike zaposlovanja trenutnim razmeram na trgu dela. Ena izmed takih sprememb, ki jo lahko omenim, je razširitev naborov upravičencev pri subvencijskem ukrepu »zaposli.me«, ki prispeva k zaposlovanju brezposelnih oseb za nedoločen čas. Ciljna skupina subvencioniranja zaposlitev po spremembi tako niso več le dolgotrajno brezposelni, temveč tudi osebe, ki so izgubile delo iz poslovnih razlogov, zaradi stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave, kot posledica epidemije covid-19.

Sprememba bo vsekakor imela pozitiven učinek pri hitrejšemu zaposlovanju oseb, ki so se znašle na seznamu presežnih delavcev v podjetjih, ki v zadnjem času odmevajo po medijih. To je Adient in Safilo. Kar želim na tem mestu poudariti je, da država tako z interventnimi ukrepi, kot s prilagodljivim sistemom aktivne politike zaposlovanja, ki je bil vzpostavljen že pred pandemijo, lahko učinkovito naslavlja izzive, s katerimi se sooča. In ravno temu je sistem aktivne politike zaposlovanja namenjen – prilagodljivem odzivanju na vseskozi spreminjajoč se trg dela.

Poleg podrobnega spremljanja premikov in anomalij na trgu dela, ministrstvo tudi intenzivno sodeluje s preostalimi ministrstvi. Še posebej bi želela izpostaviti sodelovanje z Ministrstvom za gospodarstvo. Obe ministrstvi sta se namreč v preteklem letu intenzivno lotili reševanja vsakršne problematike, ki nam je prišla na pot. V medijih se morda ne pojavljajo številni tedenski sestanki in delovna srečanja, ki sta jih ministrstvi na strokovni ravni imeli s sindikati, vodstvi podjetij, Zavodom za zaposlovanje in vsemi ostalimi institucijami, kar pa ne more biti merilo za to, da se ustvari vtis, da se problematika zanemarja. Ministrstvo ima vzpostavljen mehanizem odzivanja na razmere, ki teče, ne glede na medijske pritiske in katerega cilj je, da se pomaga pri ohranitvi delovnih mest, posameznikom pa zagotovi socialno varnost v teh kritičnih časih. Ravno intenzivno delo ob vsakršni napovedi odpuščanja, je privedlo med drugim tudi do tega, da Gorenje, ki je še pred nekaj meseci napovedovalo odpuščanje presežnih delavcev, danes ponovno zaposluje. Da je temu tako, ni naključje, temveč plod trdega dela, angažmaja pristojnih ministrstev in že vzpostavljenega sistema, ki se hitro odziva na morebitne šoke in anomalije na trgu dela.

Ministrstvo se sooča tudi z očitki, da bi moralo zaostriti pogoje za prejemanje državne pomoči in podaljšati obdobje prepovedi odpuščanja zaposlenih. Na tem mestu je potrebno jasno povedati, da je obdobje prepovedi odpuščanja v času trajanja koriščenja ukrepa, rezultat pogajanj s socialnimi partnerji, sestavljenimi tako iz predstavnikov delodajalcev, kot predstavnikov delavcev. Kar nekaj zakonskih rešitev je tako tudi posledica sindikalnih pogajanj in kompromisnih rešitev, ko je učinkovito potrebno nasloviti tako zahteve delodajalske, kot sindikalne strani, zaradi česar v takih primerih ni mogoče slediti očitkom o neprimernosti ukrepov.

Obstoječa zakonska rešitev je tako kompromis vseh udeleženih s strani in ne enostranska odločitev brez utemeljene podlage. Če ob tem pogledamo še statistiko upadanja števila registriranih brezposelnih oseb v evidenci Zavoda za zaposlovanje, pa je povsem jasno, da zakonska določba ne preprečuje učinkovite ohranitve delovnih mest. Dejstvo je, da bi bilo podjetij, ki zapirajo svoja vrata še mnogo več, če ne bi Vlada pristopila z aktivnimi ukrepi pri reševanju krize, katerih cilj je ohranitev gospodarske dejavnosti, zaposlenosti in delovnih mest. Tudi danes, ko se ponovno soočamo s problematiko napovedi odpuščanja zaposlenih v nekaterih javno izpostavljenih podjetij in pritiski, da državne pomoči niso učinkovite pri ohranjanju delovnih mest, ne smemo pozabiti – država se lahko na več ravneh učinkovito spopada s temi izzivi, obenem pa ima tudi možnost, da ta sistem nadgrajuje s prilagoditvijo ukrepov glede na trenutne razmere na trgu dela.

In točno to je ministrstvo že storilo in vseskozi tudi počne. S sodelovanjem z drugimi ministrstvi pa lahko s komplementarnimi ukrepi kar najbolje naslovimo izzive, ki so pred nami. Naj ponovno izpostavim, primernost in učinkovitost ukrepov nam priznavajo tudi evropske institucije. Registrirana brezposelnost v Sloveniji pa je skoraj 3 procentne točke pod registrirano brezposelnostjo v Evropski uniji. Zgolj od januarja pa do sredine aprila se je število brezposelnih v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje znižala za več kot 9 tisoč oseb, to je 10 odstotkov glede na prijavljeno število brezposelnih v evidenci na začetku tega leta. V kolikor ukrepi ne bi bili učinkoviti, bi bila krivulja vsekakor obrnjena v drugo smer. Prav odzivnost tega sistema je pripomogla k hitrejšemu ponovnemu zaposlovanju oseb, ki so se znašle v evidenci brezposelnih in prav ta sistem se je izkazal za učinkovitega, ko pogledamo statistiko padanja števila registriranih brezposelnih oseb.

Prilagodljivost in hitra odzivnost sistema se je nenazadnje pokazala v sposobnosti Zavoda za zaposlovanje, da je praktično preko noči prevzel pomembno vlogo dodeljevanja in izplačevanja številnih državnih pomoči, kljub temu, da je njegova osnovna dejavnost prvenstveno namenjena drugim vsebinam. Ministrstvo in Zavod za zaposlovanje sta tako v le nekaj dneh poskrbela za vzpostavitev sistema, ki uspešno izpolnjuje svojo nalogo že vse od marca 2020 dalje, in se preko noči nadgrajuje ob vsaki zakonski spremembi. To med drugim kaže tudi število vlog, o katerih je zavod odločil v preteklem letu dni in pa višina izplačanih sredstev, ki že presega 570 milijonov evrov. Naj poudarim, da gre za sredstva, ki predstavljajo državno pomoč in niso povratna, skupaj z ostalimi ukrepi pa bodo imeli od teh sredstev korist tako delodajalci, kot njihovi zaposleni.

Zavedati se moramo, da odpuščanj žal ni mogoče povsem preprečiti, nenazadnje pa mora država spoštovati tudi ustavno pravico svobodne ustanovitve gospodarskega subjekta in pa njegovo vodenje v skladu z ekonomski načeli, upoštevaje prisilne predpise. Odpuščanje tako ostaja pravica posameznega gospodarskega subjekta, pri čemer pa je še vedno podvržena prisilnim predpisom Zakona o delovnega razmerja. Na kratko; nobeno podjetje ne more delavca odpustiti, če za to niso izpolnjeni zakonski pogoji v temeljnem delovnopravnem zakonu. Kot ministrstvo si lahko prizadevamo, da se ohrani kar največje število delovnih mest, ter da se izvaja dosleden nadzor nad morebitnimi, neutemeljenimi odpuščanji, kar tudi sicer že počnemo. Ali to pomeni, da na področju ni več možnosti za napredek? Vsekakor ne. In k napredku ter izboljšanju ukrepov sledi tudi Ministrstvo za delo. Navsezadnje smo tekom sprejemanja interventnih zakonov vseskozi prilagajali ukrepe izkazanim potrebam oziroma oviram, ki so se pokazale pri njihovih izvajanjih, neprestano pa prilagajamo tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

V luči predhodno navedenega tako tudi ne moremo podpreti številnih predlaganih sklepov v predloženem gradivu za sklic seje. Vezano na predlagano prvi sklep bi želeli opozoriti, da navedbe v sklepu ne držijo, saj so bili ukrepi tudi na mednarodnem parketu prepoznani kot učinkoviti, zaradi česar ga ni mogoče sprejeti. Celo Mednarodni denarni sklad, ki je podrobno več mesecev ocenjeval interventne ukrepe države, je ocenil, da je Slovenija na negativne posledice epidemije odgovorila s hitrimi, obsežnimi in dobro usklajenimi ukrepi, ki so ublažili gospodarske in socialne učinke krize.

Prav tako ni mogoče podpreti tretjega sklepa, saj je ministrstvo v preteklih letih, predvsem pa mesecih že večkrat prilagodilo programe aktivne politike zaposlovanja, ter s tem omogočilo reintegracijo oseb, ki se znajdejo na seznamu presežnih delavcev. Tudi sicer ima ministrstvo vzpostavljen obsežen sistem v okviru aktivne politike zaposlovanja, ki se aktivira že takoj ob ogroženosti delovnega mesta, ter oseb, ter osebi, ki bo postala iskalec nove zaposlitve nudi usposabljanje, prekvalifikacijo, izobraževanje, pridobivanje specifičnih kompetenc, potrebnih za zaposlitev pri novem delodajalcu, nenazadnje pa tudi subvencijo ob ponovni zaposlitvi. Naj tu omenim, da se je tak sistem aktiviral pri Adientu in se bo tudi pri Safilu, kjer bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v poslovne prostore podjetij namestil svetovalce, ki bodo delavcem na voljo neposredno v podjetju, ter jim tako vsakodnevno pomagal pri vključevanju v navedene programe ter pri iskanju nove zaposlitve. Ministrstvo je mnenja, da je potrebno ukrepe pripeljati k ljudem in to z zavodom tudi uresničuje.

Iz vidika našega ministrstva tudi ne moremo podpreti sklepa številka 6, saj ukrepe, ki se lahko financirajo iz evropskega sklada za prilagoditev globalizacije, že sofinanciramo iz drugih virov in sicer iz ekonomsko-socialnega sklada. V primeru hkratnega financiranja iz evropskega sklada za prilagoditev globalizacije, bi to pomenilo dvojno financiranje, kar pa uredba striktno prepoveduje.

Nenazadnje ni mogoče podpreti niti osmega sklepa, saj Vlada vseskozi že zagotavlja potrebno financiranje vseh programov. Ministrstvo je tako med drugim že večkrat poskrbelo za zagotovitev dodatnih sredstev in tudi za dodatno financiranje subvencijskih programov, pri katerih so bila porabljena vsa sredstva. Dodatno je namenilo sredstva tudi za programe javnih del. Ministrstvo že vseskozi skrbi za zadosten dotok sredstev pri vseh programih, ki presegajo zastavljene kazalnike vključitev oziroma kjer je potem glede na stanje na trgu dela potreba. To je ministrstvo počelo do sedaj in to bo počelo tudi v prihodnje.

Naj še omenim, da so ukrepi in programi aktivne politke zaposlovanja živa materija in ne le črka na papirju. Prilagajajo se na mesečni ravni in vseskozi nadgrajujejo in ravno to je specifika aktivne politike zaposlovanja, ki ministrstvu in Zavodu za zaposlovanje omogoča, da se odzove na spreminjajoče izzive na trgu dela. Vezano na preostale sklepe izpostavljamo, da ne sodijo v pristojnost Ministrstva za delo in skladno s tem ne podajamo podrobnejše obrazložitve.

Na koncu bi želela ponovno poudariti, da se Ministrstvo za delo za rešitev izzivov epidemije ne zanaša le na interventne ukrepe, temveč je komplementarno dopolnjuje z že obstoječimi ukrepi v okviru sistemske ureditve, vseskozi pa tesno sodeluje tako z Zavodom za zaposlovanje, kot drugimi ministrstvi. Skupek tega sodelovanja pa se odraža v pozitivnem trendu zmanjševanja števila brezposelnih v evidenci Zavoda za zaposlovanje.

Hvala.