Spoštovani obe predsednici, spoštovani predstavniki Vlade, gostje, kolegice in kolegi, en lep dober dan želim!
Vzemite to nujno sejo tega odbora oziroma tega skupnega odbora kot dobronamerno. Ta odbor je sklican z namenom, da se pogovorimo kaj se dogaja v gospodarstvu in kam želimo gospodarstvo in to barko peljati v prihodnjih letih. Žal lahko ugotovimo, da se po letu dni še vedno na žalost trajajoče epidemije soočamo s tistim, česar smo se takoj na začetku epidemije najbolj bali. Soočamo se z veliko negotovostjo za več tisoč delovnih mest širom po Sloveniji. In verjetno se vsi skupaj strinjamo, da so pred vsemi nami zelo negotovi in zelo težki časi, morda celo najbolj negotovi v času slovenske samostojnosti. In posledice te, kot že rečeno, trajajoče epidemije, so na žalost udarile z vso silo, ne samo na področju zdravstva, ampak na žalost tudi na področju gospodarstva in žal se je že pričel nek val nekih napovedi zaprtja številnih tovarn in obratov širom po Sloveniji. In seveda je z zaprtjem oziroma napovedjo o zaprtju teh obratov ogroženih veliko delovnih mest. Tu naj povem, da v določenih okoljih, v teh podjetjih niso zaposleni samo posamezniki, ampak ponekod tudi celotne družine.
Zdaj, za povrh vsega tega pa so te napovedi o zaprtju teh tovarn odjeknile v razvojno najbolj ogroženih območjih Slovenije. Pred mesecem dni je svoje zaprtje oziroma selitev proizvodnje napovedalo podjetje Adient iz Slovenj Gradca na Koroškem, kjer bo brez dela ostalo 430 zaposlenih. Pred tem je zaprtje že napovedalo podjetje Safilo iz Ormoža, ki je prav tako razvojno ogroženo območje, kjer bo delo izgubilo več kot 550 ljudi. In seveda vse te napovedi že za tako ali tako razvojno prikrajšana območja pomeni pravo socialno katastrofo. In če se bo to nadaljevalo, če bo to pomenil nek modus operandi v prihodnje in nek domino efekt, pa to ne bo samo problem lokalnih okolij, ampak bo to postal problem celotne države in celotnega sistema.
Seveda ti dve podjetji Adient in Safilo nista edina primera odpuščanj. Tu naj naštejem še nekaj podjetij, kot recimo podjetje Boxmark s 600 zaposlenimi. Res je, da je Boxmark v tem obdobju tudi že prejel nekaj novih naročil in poslov. Potem Cimos Maribor 100 zaposlenih, april 20, Alpina (?) 20 in Gardenia približno 70 ljudi. In poslovanja teh omenjenih podjetij za razliko od gostincev, turizma in industrije srečanj ni bilo, ni bilo omejeno z vašimi vladnimi odloki o prepovedi poslovanja in zbiranja. Ker pri teh podjetjih gre za predelovalno industrijo, se pravi za tisto industrijo, za katero gospodarski minister, minister Počivalšek trdi, da je treba na vsak način pomagati in da tudi izvzeti iz vseh omejevalnih ukrepov. In kljub temu in kljub dejstvu, da jim je tudi na voljo vsa pomoč v že sprejetih PKP-jih, ki smo jih sprejemali v zadnjem letu pa ta podjetja sedaj zapirajo svoja vrata oziroma selijo proizvodnje v tuje države. Na nek način pa je nek občutek, da se slovenska država na to ne odziva, ali se prepočasi odziva oziroma premalo odziva.
In kar je pri teh podjetjih najbolj zaskrbljujoče je to, da pri teh podjetjih ne gre nujno za podjetja, ki imajo težave. Ta podjetja tudi nimajo zmanjšanega obsega dela. Ta podjetja so tudi del neke širše mednarodne verige in pri teh podjetjih gre samo in zgolj za optimizacijo, finančno optimizacijo lastnikov podjetij. Posebej moram tu izpostavit, da so mnoga ta prizadeta ali na podoben način ogrožena podjetja, imajo še druge skupne lastnosti. Recimo so del dobaviteljske verige, ki so tudi pod vplivom pandemije močno spreminja, saj se krajša in seli s periferije v centre. Njihovi produkti so pogosto del prestižnih blagovnih znamk, ki imajo visoko dodano vrednost. Gre za podjetja z usposobljenimi in izobraženimi zaposlenimi, ki so veljala za stabilna in so vlagala v ljudi in razvoj, pogosto, pozor, tudi z državnimi pomočmi. Pogosto gre za dele velikih korporacij, ki bi jih še nedavno označili za tako imenovane strateške lastnike podjetij s sedežem v Sloveniji. Gre za industrijske dejavnosti, ki jih omejitve gibanja, zbiranja in prodaja blaga in storitev niso neposredno in najhuje prizadele, kar sem že omenil. In seveda gre za izvoznike, katere rast in razvoj Republika Slovenija vedno poudarjala in skušala tudi pospeševati, kar je seveda pravilno.
In z ozirom na vse to, se zdi, da sedimo na neki tempirani bombi, za katero ne vemo kdaj se bo sprožila, kje se bo sprožila, v kakšnem obsegu se bo sprožila in vse to zbuja neko negotovost in po mnenju Socialnih demokratov in tudi celotne opozicije se bo morala naša država in trenutno vladajoči bolj proaktivno lotiti teh zadev, kot ste se to lotili v zadnjem letu. Ker se verjetno vsi strinjamo, da ta val ne bo pojenjal sam od sebe, ampak ga bo potrebno ustaviti z neko hitro in dobro načrtovano akcijo, intervencijo države z vsemi danimi možnostmi in vzvodi, ki jih naša država pač enostavno ima.
Jaz se zavedam, da čarobne palice ni. Nimate je niti vi, nimamo je niti mi, pa vendar smo vsi videli, da zgolj splošno paketno ukrepanje za ohranitev brezposelnosti, kot ga je Vlada predvidela v teh sprejetih PKP-jih, kot kaže sedaj eno leto po začetku epidemije enostavno ne bo dovolj. In kljub našim opozorilom in pozivom skozi celotno preteklo leto, ste se vladajoči odločili drugače, niste podprli nobenega predloga, da bi se pomoč kakorkoli vezala na dolgoročno ohranjanje zaposlenosti. Danes je eno leto po začetku te epidemije, oziroma nekoliko več, pa se žal pojavljajo primeri, da dejavnost opuščajo podjetja, ki so še nedavno, kot rečeno, koristila državno pomoč. Pa ne le za zaposlovanje, ampak so to pomoč koristila tudi za naložbe in za razvoj.
In ta paketni paket predvsem ne naslavlja problema, ki ga ta epidemija vedno bolj kaže, to pa je deglobalizacija. Ko so se prekinili do sedaj vzpostavljeni globalni tokovi in podjetja svojo dejavnost usmerjajo v neke druge, jedrne države. In zapiranje teh industrijskih dejavnosti pri nas kaže, da Slovenija žal, na žalost v tem trenutku ni percipirana kot neka jedrna država, saj ti industrijski obrati pri nas postajajo žrtve tako imenovanih optimizacijskih procesov, ki jih seveda izvajajo lastniki oziroma tuji lastniki.
Tu je treba poudariti, da tu ne gre za nek nov pojav. Ta trend se je pojavil skoraj nemudoma in vzporedno z izbruhom epidemije in so ga takoj prepoznale tudi določene institucije, tudi določene mednarodne ustanove. Tu naj omenim, da je julija 2020 Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD označila deset trendov za značilnost krize, v kateri se še vedno nahajamo. Te krize še ni konec. In sicer, prvo – močna gospodarska recesija, dva – večja zadolženost držav, podjetij in gospodinjstev, tri – nižje obrestne mere za »daljšoročnost« in nekonvencionalna denarna politika, štiri – rizik prehitrega izhoda iz ustanovitve aktivnosti socialnega distanciranja in obratno, pet – spremembe v dobaviteljskih verigah kot grožnja in priložnost, šest – spreminjanje investicijske odločitve, ki jih je težko napovedati, sedem – manj priložnosti za migracijske delavce v tujini, osem – nižje cene surovin kot pozitivna olajšava, devet – vse več populizma in ekstremizma, in deset – okrepljene globalne varnostne tenzije med ZDA in Kitajsko z učinki seveda na celoten svet.
In v vezi s to tem, temu zahteve za sklic te seje lahko izpostavim predvsem točke 5., 6. in 7., torej spremembe v dobaviteljskih verigah, spreminjanje investicijske odločitve in manj priložnosti za migracijske delavce v tujini. Spremembe v dobaviteljskih verigah so namreč priložnost le, če po spremembi ostaneš njihov del, če ne, nastane seveda problem. Investicijske odločitve, ki se spreminjajo izjemno hitro, pa pomenijo več negotovosti tako za zaposlene in tudi za okolje, v katerem je investiran ta kapital in seveda je v tem primeru potrebno bolj aktivno delovanje države za zagotavljanje neke stabilnosti. In če se bo ta prej omenjeni trend nadaljeval in ki se na žalost že kaže tudi pri teh napovedih zaprtja podjetij Adient in Safilo, pa naši državi seveda to lahko skupaj ugotovimo, preti velika nevarnost, da postane država nekega obrobja in ne jedrna država, kar bi si vsi v naši državi seveda želeli.
In grem proti koncu, tu bi gospoda državnega sekretarja, gospoda Zajca bi na tem mestu vprašal, ker gospoda ministra Počivalška žal ni. Minister Počivalšek je ob obisku Slovenj Gradca ob napovedi zaprtja tega podjetja 23. marca povedal, da se investitorji zanimajo za podjetje Adient, da bi vstopili v to podjetje in me zanima kako daleč je to, kdo so ti investitorji in predvsem iz kakšne branže prihajajo. Zdaj, če ne morete povedati kdo so ti investitorji, pa lahko poveste iz kakšne branže prihajajo. Zakaj je to pomembno – to je pomembno zato, da ne bomo spet čez leto, dve ponovno prestrukturirali teh podjetij in seveda, ko začnemo prestrukturirat podjetja, delavce odpuščamo, jih damo na zavod in potem nazaj v podjetje in s tem nastajajo tudi drugi stroški in seveda stres za te ljudi. In ob zaprtju določenih podjetij je pač … je potrebno potem pač poskrbeti tako za te delavce, kot tudi za celotne njihove družine.
In naj bo to za nek uvod to. Mi smo pripravili osem sklepov, ki jih sedaj ne bom bral, so precej dolgi. Dobili ste jih na mizo. Jaz upam in pričakujem, da jih boste v dobri veri tudi koalicijski poslanci podprli. V opoziciji smo te sklepe pripravili dobronamerno, ne z namenom obračunavanja z Vlado, kajti ohranjanje delovnih mest je prioriteta tako vladajočih, kot trenutne opozicije. Na to smo tudi v opoziciji celo leto opozarjali. Žal večkrat nismo bili slišani, vendar pa na tem mestu moramo narediti vse, da ta delovna mesta ohranimo, da odpiramo nova, kajti če imamo dobro delujoče gospodarstvo, potem bomo imeli tudi dobro delujoče javne sisteme in podsisteme. Če nam klecne gospodarstvo in začne brezposelnost rasti, potem bodo začeli hirati tudi vsi javni sistemi.
Predsednica, hvala.