Hvala lepa in dober dan vsem skupaj. Spoštovani minister, dobrodošli. Neizogibno današnje vprašanje je v zvezi z dogajanjem okoli morebitne strategije Republike Slovenije, ko se dotika reševanja problematike Zahodnega Balkana. Namreč v zadnjih dneh je v regiji in širše odjeknila novica o tako imenovanem non-paperju, ki naj bi se pojavil v medijih. Kasneje je bilo to zanikamo oziroma potrjeno in zanikano. Ampak dejstvo je, da še danes klipingi v regiji so polni pisanja o tem, kako naj bi Republika Slovenija spreminjala strategijo v odnosu do Zahodnega Balkana, seveda pod predpostavko, da se je ta resničnost spremenila, spoštovani minister, bi vas prosil za določena pojasnila izhajajoč iz določenih zapisov, predvsem s strani tujih medijev in seveda tudi odzivov tako predsednika republike kot predsednika Vlade na le-te. Namreč izhajajoč iz potrditve predsedstva oziroma predstavnika predsedstva BiH, govorimo o gospodu Željku Komšiću, da je predsednik med marčevskim obiskom v Sarajevu dejal, da so v Evropi vse pogostejši glasovi, da je treba končati razpad Jugoslavije. Med drugim naj bi tudi vprašal, če se v BiH lahko tudi mirno razidejo. Torej govorice so prišle tudi do našega predsednika republike, ki je to skrb prenesel v Bosno, govorice o tem, da so očitno nekateri v Evropski uniji, ki bi radi pod pretvezo dokončanja razpada Jugoslavije si želeli dodatne ureditve. Ne govorim samo o Bosni in Hercegovini, govorim o posledicah, ki bi jih imelo tako najverjetneje v Republiki Črni Gori kot tudi v Makedoniji. Seveda predvsem lastnoročno dogajanje oziroma pozivanje nekaterih predsednikov tudi evropskih držav, da so potrebne korenite spremembe na Balkanu terja določene odgovore. Seveda, potem ko je bilo jasno povedano, da naj teh non-paperjev ne bi bilo, je bistveno vprašanje to ali se je stališče s takšno vsebino nekako pojavilo tudi v strategiji Republike Slovenije, kar se tiče vprašanja Zahodnega Balkana. Namreč predsednik Janša je potrdil, da Slovenija resno išče rešitve za razvoj regije in evropske perspektive držav Zahodnega Balkana. Torej razmišlja se, tudi najverjetneje v vidu vrha Evropske unije in regije Zahodnega Balkana, ki naj bi bila – zaenkrat je potrjena – v jesenskih mesecih, da se predstavi pogled Republike Slovenije, posledično tudi pogled celotne Evropske unije do tako senzibilnega vprašanja kot je vprašanje nacionalnih držav na Zahodnem Balkanu. Torej zanimivo vprašanje in odgovor bi bilo nanje, ali se kakorkoli strategija Republika Slovenija in posledično tudi želja potem, da se strategija evropskih držav spremeni do Zahodnega Balkana z bom rekel ustanavljanje nacionalnih držav na tako senzibilnem območju kot je Zahodni Balkan, in interesov je več, države ga prikrito in neprikrito izkazujejo. Torej spoštovani minister, ali smo se znašli 100 let nazaj ali je resno čas, da govorimo o nacionalnih težavah v regiji, kjer so težnje po teh povzročila ogromno krvi, ogromno žrtev, ogromno bolečin, ki jih celotna regija še danes nosi v sebi? Torej ali bi lahko Republika Slovenija bila vodilna lokomotiva sprememb odnosov do reševanja vprašanja celostnega Zahodnega Balkana, ne samo Bosne in Hercegovine, kjer je bilo v zadnjih mesecih to vprašanje, v zadnjih dneh najbolj izpostavljeno, ampak se ne tiče samo Bosne in Hercegovine, ampak se tiče celotne regije. Gre za tektonske premike, ki bi po mnenju mnogih ali pa večine povzročilo veliko gorja.

Torej spoštovani minister, prosili bi vas, da bi na kratko, kolikor le lahko postavili stvari na svoje mesto in nam sporočili, ali lahko pričakujemo kakršenkoli preobrat v naslednjem osemmesečnem obdobju v odnosih do reševanja vprašanja na Zahodnem Balkanu? Hvala lepa.