Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani minister in sodelavci, spoštovani poslanke in poslanci, drugi gostje. (Denis Žitnik, Zavod za varstvo narave).

Na zavodu pozdravljamo to javno razpravo. Konec koncev, smo bili v bistvu že dosti zgodaj vključeni v problematiko v gozdnem rezervatu Poljšak. Všeč mi je, v katero smer je šla ta razprava oziroma, da se je vključilo tudi širši krog deležnikov, tudi lastnike seveda. Po našem mnenju seveda stroka mora in pa, kakor danes vidimo, lahko ponudi neke rešitve, glede te problematike v gozdnih rezervatih, seveda v sodelovanju z ostalimi(?) deležniki.

Morda naj v uvodu pojasnim, da smo na našem zavodu pri pripravi pripomb na predlagano spremembo uredbe, naše pripombe oziroma mnenje naslovili na Ministrstvo za okolje in prostor. Konec koncev se tukaj pogovarjamo o spremembi gozdarskega predpisa, pristojnost Zavoda za varstvo narave je pa seveda na področju varstva narave. Vseeno smo mi v našem strokovnem mnenju opozorili, da bi izvedba varstvenih ukrepov, ki so bile predvidene v uredbi, brez neke ustrezne predhodne presoje, bistveno lahko vplivala na ohranjanje narave. Na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, smo takšna ravnanja ocenili kot neustrezna. Na zavarovanih območjih, kjer pa varstveni režimi prepovedujejo poseganje, pa bi bila izvedba varstvenih ukrepov tudi v nasprotju z naravovarstveno zakonodajo. Prav tako opozarjamo, kar je tudi predlagatelj že danes izpostavil, da predmetni predpis ni usklajen z nekaterimi strateškimi dokumenti s področja ohranjanja narave in pa gozdarstva, ki so bili sprejeti tako na državni, kot na evropski ravni. Izpostavil bi morda poseganje v zavarovana območja, ki je v aktih o zavarovanju določen varstveni režim, ki prepoveduje poseganje na tista območja. Se pravi danes se pogovarjamo o predpisih s področja gozdarstva, moramo pa vedeti, da v veliko teh gozdnih rezervatih veljajo tudi naravovarstveni predpisi, ki prepovedujejo kakršnekoli posege v teh rezervatih in to recimo v tej uredbi ni bilo nekako upoštevano in seveda bi lahko prišli, bom rekel v situacijo, ko bi gozdarski inšpektor za neizvedbo varstvenih ukrepov v gozdnem rezervatu, ki je lastniku naložena z odločba Zavoda za gozdove izrekel recimo kazen. Še več, izvršba po drugi osebi. Na tem območju pa velja varstveni režim, ki tako dejanje prepoveduje.

Se pravi, zdaj če se postavimo v vlogo lastnika, v bistvu po eni strani mora izvesti ukrep, če hoče zaščititi svoj gozd, po drugi strani mu pa varstveni režim tam po naravovarstveni zakonodaji to prepoveduje in to je seveda problematično. Izpostavil bi seveda tudi naše obveze do bom rekel mednarodnih oziroma se bom raje omejil na evropske predpise. Tukaj bi zgolj omenil habitatno in ptičjo direktivo. Bom skušal poenostaviti člen 62, habitatne direktive nalaga državam članicam, da preprečijo slabšanje habitatov vrst. Pika. Ni nobenih možnih izjem. In pa še 63 govori pa o tem, da je treba vsak načrt ali pa projekt, ki bi lahko bistveno vplival na te vsebine oziroma na cilje varstva narave ustrezno predhodno presoditi. Tudi bom rekel ta moment smo v predlagani uredbi pogrešali. Tako, da v bistvu če smem zaključiti. Gozdni rezervati niso zgolj neke številke v Uradnem listu ali pa v prilogu uredbe. Gre za neke unikatne, edinstvene eko sisteme, ki so se razvijali, nekateri tudi več 100 let in ravno zaradi tega so precej drugačni kot gospodarski gozdovi. Gospodarski gozdovi so nek kompromis vseh funkcij, v gozdnem rezervatu je pa vse prepuščeno, bom rekel naravi in ravno zaradi tega so si prav v teh gozdnih rezervatih določene vrste pač našle svojo nišo ali pa te zadnje refugije in mi kot družba smo se v bistvu odločili s sprejemom ali pa z vstopom v EU, da bomo spoštovali direktive, ki smo jih nekako v svoj pravni red tudi vpeljali in eno izmed teh pač govori, da je treba te vrste ohranjati, tako da verjamem, da bomo za 1 % teh gozdnih površin našli ustrezne rešitve in tudi naš zavod bo pri tem v skladu s pristojnostmi in v skladu z našo zakonodajo tudi sodeloval.

Hvala lepa.