Hvala lepa za besedo.

Na Zavodu za gozdove Slovenije se zavedamo, da je v primeru rezervata Poljšak potrebno upoštevati in obravnavati obe plati problema, in sicer, kot prvo, s svojimi aktivnostmi ne smemo vplivati na naravni razvoj samega gozdnega rezervata, ker gozdni rezervati so bili, bom rekel, ustanovljeni, razglašeni, prav s tem namenom, da se omogoči naravni razvoj, brez poseganja, po drugi strani se pa seveda zavedamo težavne situacije, tudi v ekonomskem smislu, za nekatere hribovske in pa gorske kmetije, ki mejijo na te rezervate in seveda, ki imajo v lasti gozdove, z večjim deležem smreke.

Kot je že omenil gospod minister, je od 171 rezervatov, 27 takih, ki imajo v lesni zalogi 50 % ali več smreke. Ta površina znaša tisoč 437 hektarjev. Seveda, relativni delež teh gozdov, v primerjavi s celotno površino slovenskih gozdov, je majhen, ampak, če se pa postavite v vlogo teh lastnikov gozdov, ki nič krivi, bom rekel, so dobili napad podlubnikov, iz tega rezervata, je pa potem ta situacija drugačna.

Tako da, na že omenjenem sestanku 8. 4., smo se poenotili, da je potrebno naredit raziskavo, ekspertizo, glede novih ukrepov, ki se predlagajo. En od teh je žlebljenje, uporablja se že v tujini, ampak na naših tleh ta ukrep še ni bil preizkušen in tudi mi, na Zavodu za gozdove, nimamo, bom rekel, izkušenj z zatiralnimi ukrepi v rezervatih ali pa tudi na njihovem obrobju, zato smo ta, bom rekel, predlog takoj podprli, da se izven rezervata, v neposrednem pasu, se pravi, na zemljiščih lastnika, opravi ta raziskava in to čim prej, da poskušamo potem ta napad podlubnikov, v več namenske gozdove, zajeziti.

Tako da, se s temi predlaganimi ukrepi z zadnjega sestanka zelo strinjamo in seveda bomo, kot javna gozdarska služba, tudi sodelovali pri njihovi uresničitvi, izvajali bomo monitoring, ker pa nismo raziskovalna organizacija, pa ne bomo nosilec te raziskave, ampak »suport«.

Hvala lepa za besedo.