Govor

Miha Lobnik

Hvala lepa, spoštovana predsednica komisije. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali vabljeni.

Tudi dela zagovornika načela enakosti je v zadnjem letu zelo zaznamovala epidemija covid. Na nas so se ljudje obračali v stiskah, povečalo se je število svetovanj, prijav domnevne diskriminacije, pa tudi predlogov za ocene diskriminatornosti predpisov. Tudi izkušnje s preteklimi gospodarsko socialnimi krizami pri nas so pokazale, da se v zaostrenih razmerah posebej poslabša položaj tistih oziroma poveča pritisk na njih, ki so bili že pred krizo v slabšem ali težkem položaju. Zakon o varstvu pred diskriminacijo pa zavezuje državne organe in lokalne skupnosti, samoupravne narodne skupnosti in nosilce javnih pooblastil, skratka da na svojih področjih in v okviru svojih pristojnosti ustvarjajo pogoje za enake možnosti in enako obravnavanje vseh oseb ne glede na katerokoli osebno okoliščino, pri čemer sta družbeni položaj in premoženjsko stanje, ki nekako definirata položaj brezdomca v zakonu javno v 1. členu opisane kot osebni okoliščini zaradi katerih je diskriminacija prepovedana. Torej to tudi pomeni, da so prej omenjeni nosilci javnih pooblastil dolžni ustvarjati pogoje za enako obravnavo in enake možnosti tudi brezdomcev. Zdaj zagovornik je ves čas od začetka epidemije tudi spremljal pripravo ukrepov vlade za zajezitev epidemije in priporočal dodatne ukrepe za blažitev neenakosti posebej ranljivih skupin. Med temi smo izpostavili na primer dodatno finančno pomoč enostarševskim družinam, ki bi jo PKP zakoni lahko prinesli finančno pomoč za nego otrok, družinam z otroci s posebnimi potrebami, pa pomoč samozaposlenim staršem, najemnikom stanovanj, ki so ostali brez dohodka v času epidemije in solidarnostni dodatek tudi za brezposelne, zagotovitev socialne varnosti študentov, ki so ostali brez prihodkov v času epidemije, finančno pomoč staršem ali skrbnikom otrok, odraslimi s posebnimi potrebami in osebam, ki uživajo pravico do osebne asistence. Ob vseh teh skupinah pa nismo seveda pozabili tudi na brezdomce, ampak smo v priporočilih k temu Državnemu zboru jasno zapisali, da priporočamo, da se ukrepi usmerjajo v to, da se najprej na sistemski ravni zagotovi dovolj nastanitev, zaščitnih sredstev, dostopnosti sanitarij in toplih obrokov ter možnosti pranja perila preko občin oziroma preko nevladnih organizacij, za to pa je potrebno seveda nameniti posebna namenska sredstva da bi ta cilj bil realiziran.

Namreč na primer tudi naši primeri svetovanja in prijav diskriminacije so pokazali, da je mnogo ljudi zaradi zapiranj pralnic perila prišlo v hude stiske in to se nam ni zdel nujen ukrep. Zdel se je seveda razumen v času popolnega zapiranja, vendar smo večkrat priporočili tako Državnemu zboru, kot Ministrstvu za gospodarstvo, da te pralnice odpre in da se tako pravzaprav premisli ukrepe, ki so se izvajali zdaj tudi s perspektive šibkih, v tem primeru brezdomcev. Za njih je to vitalna infrastruktura. Na žalost je pač ta proces in tudi današnjo srečanje priložnost, da ugotavljamo, da šele po enem letu, pravzaprav prihaja do refleksije družbe, na koga vse smo takrat seveda v času epidemije pozabili. Zaradi prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih so bili brezdomci nesorazmerno prizadeti. In prav je, da danes razmišljamo o tem, kako bi v podobnem primeru lahko ali pa bomo naslednjič ravnali. Med sklepi sem zasledil tudi predlog o strategiji obvladovanja situacije in na področju brezdomstva. Strategija se mi zdi primeren način, takšen pristop pozdravljam oziroma priporočam Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in zdravje, da se problema loti celovito. Namreč strategijo je mogoče spremljati, mogoče je vrednotiti njeno izvajanje, njeno učinkovitost in tako to obeta, da bodo naše diskusije na to temo seveda v prihodnje še bolj optimistične. Zahvalil bi se za vabilo in zaključil v upanju seveda, da ne bo ostalo pri tej razpravi. Morda tudi zato, ker se je najprej treba zavedati problema brezdomstva. Gre za pravzaprav huda vprašanja, za hude stiske in da se družba na splošno težje ukvarja s tistimi stiskami, katerih šibkost določenih posameznic in posameznikov si pravzaprav težko prizna, zato je tudi današnja razprav po mojem mnenju dobrodošla.

Hvala lepa.