Govor

Valentina Vehovar

Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Spoštovani poslanci in ostali gostje.

Brezdomstvo je ena najtežjih pojavnih oblik revščine in neenakosti, ki vpliva na ljudi vseh starosti, spolov in družbenoekonomskih okolij. Razlogi za brezdomstvo so kompleksni in večplastni, zahtevajo integrirani pristop, sprejem ukrepov na področju socialne zaščite, primerih in cenovno ugodnih stanovanj ter ustreznih ukrepov na področju trga dela. Ker ni enotne definicije o brezdomstvu, je oteženo spremljanje števila brezdomcev. Z opredelitvijo brezdomcev bi določneje opredelili problem, ki ga naslavljamo, omogočili registracijo in posledično lažje pripravili ukrepe s katerimi se naslavlja problematika brezdomstva. To pomeni sprejem preventivnih ukrepov, ki preprečujejo nastanek brezdomstva, kot tudi ukrepe, ki rešujejo položaj brezdomcev. V okviru socialnovarstvenih programov sofinanciramo izvajalce, ki delajo z najbolj ranljivimi skupinami ljudmi. Analiza programov je pokazala, da se struktura brezdomcev in njihove potrebe spreminjajo in postajajo vse bolj zapletene. Soočamo se s problemom primerov skritega brezdomstva, starejših oseb, ki potrebujejo zdravstveno nego, odvisnikov in oseb s težavami v duševnem zdravju. Z vidika socialnega varstva ocenjujemo, da smo njihov položaj ustrezno uredili z vidika dostopa do denarne socialne pomoči in obveznega zdravstvenega zavarovanja ter drugih socialnih in družinskih prejemkov, če te osebe registrirajo zakonsko prebivališče v skladu z zakonom o prijavi prebivališč. Področje socialno varstvenih storitev in pa programov pa je področje seveda, ki je odprto in se mora prilagajati trenutnim družbenim razmeram. Ministrstvo je od razglasitve pandemije covid-19 intenzivno pristopilo k blaženju posledic, še posebej najbolj ranljivih skupin, ki vključuje tudi brezdomce in sicer z različnimi ukrepi. V prvem valu je prišlo do zaprtja socialno varstvenih programov z izjemo nastanitvenih socialno varstvenih programov, vendar so morali delavci kljub temu zaprtju biti na voljo v nujnih primerih in so z uporabniki vstopali v stik preko telefona in elektronske pošte. Nespremenjeno so torej izvajali programe, torej izvajalci nastanitvenih socialno varstvenih programov, med katere sodijo tudi zavetišča za brezdomce. Zaradi zaprtja dnevnih centrov je ministrstvo izvajalce pozvalo, da svoje delo opravljajo na terenu. Zavedali smo se, da so brezdomci posebno ranljiva skupina, zato so takratne razmere zahtevale številne prilagoditve na primer Društvo Vincencijeva zveza je kuhinjo prenesla na prosto na ulice. Po prvem valu smo izvedli evalvacijo. Izvajalce smo pozvali k izpolnitvi vprašalnika o njihovih izkušnjah, delovanju programov v času razglašene epidemije in na podlagi rezultatov je Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo tudi pripravil analizo dela v tem času. Analiza pa je bila podlaga za nadaljnje načrtovanje v primeru drugega vala epidemije. Na osnovi odgovorov smo tako v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje pripravili protokole.

Po razglasitvi druge epidemije smo izvajalce opozorili ponovno na te protokole, le ti so objavljeni na spletni strani in se posodabljajo in pa seveda smo jim posredovali navodila za obvladovanje okužb v namestitvenih programih. V tem času smo sprejeli tudi določene protikoronske ukrepe, ki se tudi konkretno nanašajo na izvajalce nastanitvenih programov, kot je financiranje enomesečne osebne varovalne opreme, povrnitev stroškov zunanjih kapacitet in materialnih stroškov v primeru, če bi morali najeti dodatne prostore zaradi vzpostavitve rdečih con in prav tako povračamo sofinanciranje osebne varovalne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov, torej v nastanitvenih socialnovarstvenih programih, torej v zavetiščih. Glede izvajanja programov smo priporočali, da vse programe izvajajo kot je le mogoče na daljavo, torej s pomočjo telefona, spleta, video klicev in drugih kanalov, obenem smo izvajalce pozvali, da strokovni delavci ocenijo stisko posameznih uporabnikov in v skladu z nujnimi varovalnimi ukrepi izvedejo tudi osebne stike. Zadnje navodilo je še v veljavi. V prvem valu smo ravnali bolj restriktivno, ker pa so se stiske ljudje povečevale in se je pokazal ključni pomen socialnovarstvenih programov za uporabnike, so bila ta navodila razrahljana. Glede na to, da so se ukrepi dnevno spreminjali in da so programi med seboj zelo različni, tako v količini kadra, številu uporabnikov in prostorskih pogojih, se izvajalci prilagajajo aktualnim ukrepom in novim možnostim izvajanja ter potrebam uporabnikov. Ministrstvo se v času epidemije covid-19 zaveda ranljivosti brezdomcev in ji tudi posveča posebno pozornost pri pripravi nove resolucije nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje do leta 2030 ter v okviru tega tudi akcijskih načrtov. V okviru tega tudi proučujemo možnost oziroma uporabo metode housing first, kot ste omenili. Prav tako načrtujemo prenos nastanitvenih socialnovarstvenih programov v redno dejavnost socialnega varstva, torej prenos v javno mrežo, kjer bomo potem lahko zagotovili redno financiranje teh programov neposredno iz proračuna.

Hvala lepa.