Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci Odbora za pravosodje Državnega zbora, spoštovani ostali udeleženci prav lepo pozdravljeni.

Hvala za povabilo na današnjo sejo, ki je namenjena razpravi o delu Ustavnega sodišča. Uvodoma želim poudariti in svoje razumevanje in pa tudi razumevanje Ministrstva za pravosodje o statusu Ustavnega sodišča. Namreč Ustavno sodišče je institut ustavno sodnega varstva, ki varuje ustavnost in zakonitost in temeljne pravice in svoboščine posameznika. Kot tako ni del sodne veje oblasti in striktno vezano in podrejeno Ustavi. Tak model Ustavnega sodišča ima večina evropskih držav in v Republiki Sloveniji je utemeljen v načelu, iz načel 1. in 3. člena Ustave in sicer, da je Slovenija demokratična republika in da oblast izvršuje ljudstvo. Ministrstvo za pravosodje nima pristojnosti ocenjevati delo Ustavnega sodišča in mu dajati napotke ali ga kako drugače nagovarjati, razen priprave zakonodaje. Zato se bom danes kot ministrica za pravosodje, katerega spoštovani ustavnosti in zakonitosti ter varstva temeljnih človekovih pravic, tudi nadzira Ustavno sodišče, navezala le na dejstva brez vrednostnih sodb. Zadnje leto je zaradi virusa covid-19 za celotno slovensko družbo in pa tudi za širšo Evropo daleč eno najtežjih let in primerno težka je odgovornost tako strokovnih in političnih organov pristojnih za varstvo v tem času največje vrednote, to je zdravje in življenje vsakega posameznika. Želim poudariti, da si vlada zelo prizadeva zajeziti epidemijo covid-19, ki traja že zelo dolgo. Zato tudi na vladi sprejemamo ukrepe za zavarovanje zdravja in življenja ljudi. Žal je bilo potrebno poseči v marsikatero drugo človekovo pravico in jo omejiti. Tehtanje sorazmernosti vsakega omejevalnega ukrepa pa je bilo za vlado velika in zahtevna naloga. Po strožjem zaprtju države v preteklem tednu zaradi omejevanja epidemije covid, se bodo ukrepi sprostili, kar kaže na to, da so dali pričakovane rezultate. Vsi pa si seveda želimo, da se naše življenje čimprej vrne v normalne tirnice brez omejitev, v čas brez omejitev. Zavedati se moramo tudi, da je epidemija covid-19 vplivala na delo prav vsake institucije in je vplivala tudi na delo pravosodnih deležnikov v Republiki Sloveniji. Tudi na Ministrstvu za pravosodje smo zato morali sprejeti številne ukrepe, zato da smo zaščitili pravice ljudi in pa tudi organizacijske in pa investicijske ukrepe.

Poudarim naj samo ali pa izpostavim kot primer potrebo Okrožnega sodišča v Ljubljani po novi razpravni dvorani, ki ni posledica samo epidemiološke situacije, ampak tudi dolgotrajne prostorske stiske in smo zagotovili nove prostore na Gospodarskem razstavišču. Torej vse izzive, ki smo jih na ministrstvu imeli v zvezi s tem, smo tudi hitro in uspešno naslovili in tudi izpeljali. Tako, kot je Ministrstvo za pravosodje moralo izpeljati ukrepe, so morala tudi vsa ostala ministrstva in tudi vlada. Torej ves čas od prevzema mandata smo torej aktivno sprejemali ukrepe v okviru svojih pristojnosti zopet epidemijo. In vsi vlada, parlament in drugi organi so pri sprejemanju, izvajanju ukrepov dolžni, kljub težki odgovornosti ves čas spoštovati Ustavo in veljavni pravni red. Ustavno sodišče ima pri presoji ustavnosti in zakonitosti sekundarno vlogo. Tako, kot je pomembno, da se je prilagajanje epidemiološkim razmeram in pa sprejemanjem interventne zakonodaje za blaženje posledic, vlada prilagajala in hitro in fleksibilno odločala, je nedvomno pomembno in je k temu zavezano torej vsako sodišče, posebej pa tudi Ustavno sodišče o vloženih zahtevah in pobudah in da torej o njih odloča prioritetno. Ustavno sodišče je zato že od aprila, 2. aprila lanskega leta rešuje covid-19 zadeve absolutno prednostno. To je zelo pomembno sporočilo danes za vse, ki spremljamo to sejo, saj se morda ustvarijo vtisi o javnosti, da je bilo drugače. Ustavno sodišče je torej, kot najvišji ustavni organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter temeljnih človekovih pravic svoje delo in zaporedje reševanja covid zadev, samostojno določilo, kot absolutno prednostno. Podobno, kot je to storila vlada in podobno, kot je to storil Državni zbor v svojih pristojnostih. Seveda ob zavedanju, tako kot je rekel tudi predlagatelj, da ne more reševati samo covid zadeve, ampak tudi druge pomembne zadeve, ki so pomembne za našo družbo. Glede na to Ministrstvo za pravosodje, torej glede na to, da je Ustavno sodišče že ves čas prednostno reševalo te zadeve, ne podpira prvega sklepa, ki nalaga proučitev zakonodaje s ciljem na zakonski ravni Ustavnemu sodišču določiti način prednostnega reševanja zadev. Menim tudi, da bi taka ureditev bila lahko vprašljiva tudi z vidika temeljnega koncepta Ustavnega sodišča. Tako, kot je bila to težka naloga za vlado, parlament, sprejemati zakonodajne odločitve je nedvomno težka bila tudi za ostale organe, med drugim tudi sama presoja ustavnosti predpisov, kajti tako kot je za slovensko Ustavno sodišče, je tudi za ostala sodišča v Evropi to popolnoma novo pravno področje. Ustavno sodišče v svojem tudi odzivu, ki ga je dalo navaja, da so v celoti primerljivi tudi z nemško ureditvijo. Razlika med slovensko ureditvijo, pa nemško ureditvijo je morda v številu sodnikov. Nemčija ima 16 sodnikov ustavnih, medtem kot Slovenija devet. Vendar je število zadev, ki jih je bilo prejeto na obeh sodiščih primerljivo celo v Republiki Sloveniji jih je bilo več, tudi število odločitev je primerljivo, prav tako tudi število zadržanih predpisov.

Zavedam pa se, da zadržanje predpisov pomeni nesposobnost oziroma da se teh predpisov dejansko v življenju ne da izvajati in za vlado to pomeni seveda problem. Slovensko Ustavno sodišče je do sedaj odločilo o 114 zadevah s področja covid, od sprejetih 173 zadev. Ampak poleg števila rešenih zadev je pomembna tudi kakšna je ugotovitev Ustavnega sodišča. In naj poudarim, da vsak neustaven poseg v človekove pravice je nedopusten. Ampak ko pogledamo vsebinske odločitve v teh rešenih 114 zadevah, covid zadevah, pa kažejo glede ustavne neskladnosti nekoliko drugačno sliko, kot se je ustvarila v javnosti. Če se opredelim še do drugega sklepa oziroma do same problematike izločanja sodnikov in sicer, ker je predlagano ravno tako, da se prouči potrebo po zakonskih spremembah. Tako kot prvi sklep, tudi drugi predlagani sklep na Ministrstvu za pravosodje ne podpiramo, kajti izločanje sodnikov je že določeno v 31. členu Zakona o Ustavnem sodišču. V primeru nenamernih napak, jih lahko Ustavno sodišče popravi, kar je do sedaj tudi storilo. Nenazadnje spoštovanje vladavine prava vključuje tudi priznanje napak in vzpostavitev načinov poprave odkritih napak. Res pa je, da ima vsaka napaka Ustavnega sodišča in tudi drugih sodišč v javnosti veliko večjo težo, kot morebitne napake državne uprave ali pa napake javnega sektorja in je zato potrebno veliko večja skrbnost in tudi odgovornost Ustavnega sodišča in sodišč.

Naj v zaključnih besedah izpostavim še pomembno izhodišče za naprej. Ustavno sodišče nadzira vse tri veje oblasti, zakonodajno, izvršno in pa tudi sodno oblast. Posledično je bilo Ustavno sodišče že pred covid obdobjem soočeno z izredno velikim številom ustavnih pritožb. Na to je opozorila tudi Evropska komisija v svojih izsledkih o prvem poročilu o vladavini prava. Med drugim je bila v izsledkih v poročilu izpostavljena ravno obremenjenost Ustavnega sodišča. S ciljem, da osvetlimo izzive izpostavljeno v poročilu Evropske komisije smo na Ministrstvu za pravosodje ustanovili posebno delovno skupino, v okviru katere nam je Ustavno sodišče tudi odgovorilo, da so potrebni ukrepi tako organizacijski, kot tudi normativni. Na Ustavno sodišče pride izredno veliko število ustavnih pritožb, ki onemogočajo Ustavnemu sodišču, da bi lahko odločalo o tistem roku, ki je potreben za to, da se zagotovijo mehanizmi nadzora ter zavor in ravnovesij, tako kot je rekel tudi predlagatelj. In tem opozorilom, tem potrebam Ustavnega sodišča smo na Ministrstvu za pravosodje tudi prisluhnili in jih bomo tudi upoštevali v procesu oblikovanja ukrepov na normativni ravni, kar je naša pristojnost. Kot družba pa si moramo vsi skupaj prizadevati za krepitev in spodbujanje primarne vloge pravosodnega sistema, to je zaščita ljudi. Bolj kot ga bomo krepili, bolje bo opravljalo svojo funkcijo in tudi s tem še kako pomembno krepimo vladavino prava.

Hvala za vašo pozornost.