Hvala za besedo, predsedujoča. Lepo pozdravljeni vsi prisotni poslanci in ostali vabljeni.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imamo več različnih programov, tako socialnovarstvenih kot programov za pomoč družinam, ki delujejo na področju preventive. Delujejo na področju preventive pri delu z otroci in družinami. Tako na primer na področju sofinanciranja socialnovarstvenih programov pokrivamo 10 različnih ciljnih skupin, med katerimi so tudi otroci in mladostniki. Potem so tudi vključeni specifični programi s področja duševnega zdravja, ki vključujejo prehodne stanovanjske skupine, odprte stanovanjske skupine, dnevne centre, psihosocialno svetovanje, informiranje, terensko delo, zagovorništvo, telefonsko svetovanje. V letu 2021 tako ministrstvo sofinancira 25 programov, ki se izvajajo na več kot 90-ih lokacijah v skupni vrednosti 3,3 milijona evrov. Prav tako Ministrstvo za delo v okviru socialnovarstvenih programov v letu 2021 financira tudi programe, namenjene posebej otrokom in mladostnikom, ki so prikrajšani za primerno družinsko življenje, in mladostniki s težavami v odraščanju. Programi vključujejo dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom, ki vključuje tudi svetovanje in skupnostno svetovalno delo. V letošnjem letu se sofinancira tako okvirno 25 programov v skupni višini 1,3 milijona evrov. Glavni cilj teh programov so krepiti socialno vključenosti in krepitev socialne mreže otrok in mladostnikov in nudenje podpore pri aktivnem reševanju različnih stisk in težav.

Potem dodatno naj predstavim ukrepe Ministrstva za delo na področju duševnega zdravja tudi v času krize. Na področju socialnovarstvenih programov smo zaradi razglasitve epidemije omejili osebne stike z uporabniki, vendar so izvajalci kljub temu svoje programe izvajali dalje tako, da so prilagodili aktivnosti in bili ves čas tudi dosegljivi uporabnikom preko telefona, elektronske pošte in drugi avdiovizualnih komunikacij. Medtem je izvajanje namestitvenih programov ostalo nespremenjeno, v skladu z upoštevanjem navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Izvajalce smo tako spodbujali, da kolikor je mogoče okrepijo in nadgradijo svetovanje na različne načine tako, da se čim bolj približajo uporabnikom ter da čim bolj proaktivno pristopijo k vzpostavljanju kontaktov z uporabniki v času, ko so stiske še večje in nimajo ustrezne podpore.

Izveden je bil tudi javni razpis za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije COVID-19 in zmanjševanju njenih posledic. Namen razpisa je bila izvedba projektov, ki bodo zagotavljali inovativne pristope za naslavljanje in odpravljanje socialnih stisk, v katerih so se znašle ranljive skupine. Potem v okviru sofinanciranja tega razpisa je bilo izbranih 17 projektov v vrednosti 2 milijona evrov in te projekti se že aktivno izvajajo. Izmed teh projektov jih 12 naslavlja specifične probleme otrok in mladostnikov. Pristopi naslavljanja njihovih problemov so raznoliki, prav tako aktivnosti, ki jih posamezni izbrani prijavitelji izvajajo, na primer psihosocialna podpora, učna pomoč socialno ogroženim otrokom in mladostnikom, organizacija družabništva, priprava in izvedba digitalne opismenjevanja in podobno.

Poleg teh programov se izvajajo v okviru Ministrstva za delo tudi programi večgeneracijskih centrov. Izvaja se 15 projektov, ki so namenjeni izvajanju preventivnih programov za družine in posamezne družinske člane. Ena ključnih ciljnih skupin so tudi otroci in mladostniki, ki se jim z udeležbo na aktivnosti večgeneracijskih centrov zmanjšuje tveganje za socialno izključenost. V veliki meri gre tako za otroke in mladostnike iz družin z nižjim socialnim statusom oziroma pripadnike drugih ranljivih skupin. Večgeneracijski centri so bili tako tudi v času zaprtja zaradi epidemije vseeno zagotavljali aktivnosti na daljavo. Za otroke in mladostnike se je močno okrepila učna pomoč, strokovni delavci so pripravili tudi različna gradiva in nasvete za preživljanje prostega časa doma. Dodatno se izvajajo tudi podaljšani programi v podporo družini, in sicer je cilj izvajanja vsebin otrokom, mladostnikom ponuditi raznovrstne možnosti učenja za njihov celostni razvoj ter pridobivanje ustreznih socialnih veščin in kompetenc za obvladovanje čustev, pozitivne samopodobe ter konstruktivnega reševanja raznovrstnih problemov, njihove starše pa opolnomočiti za pozitivno starševstvo. Tako je bilo na podlagi javnega razpisa konec leta 2020, objavljenega v marcu 2021, izbranih 12 izvajalcev, centrov za družine, za obdobje 2021-2025 v skupni višini približno 830 tisoč evrov na leto. Ključne vsebine, ki jih bodo izvajali in jih že izvajajo, so izobraževalne, praktične delavnice na temo razvijanja pozitivnega starševstva, potem nudenje aktivnosti počitniških delavnic za otroke in mladostnike, pa tudi svetovanje z namenom izboljšanja sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe. Izvajalci teh vsebin pa morajo tudi nuditi prostor za neformalno druženje. Naj poudarim tudi še, da so vse te vsebine za uporabnike brezplačne.

Za naprej na ministrstvu v okviru priprave na novo finančno perspektivo 2021-2027 znotraj operativnega programa iz sredstev evropskega kohezijskega sklada pripravljamo projekt za financiranje vsebin krepitve starševskih kompetenc z namenom vzpostavitve varovalnih dejavnikov v družinah in preprečevanja razvoja potencialnih dejavnikov. Te programe bodo pri delu s staršem, otroki, uporabili centri za socialno delo, ki jih bomo tudi kadrovsko okrepili in dodatno usposobili za delo z družinami.

Naj poudarim, da je epidemija okrepila zavest, da so preventivne aktivnosti, ki bodo otrokom in mladim omogočile varno in zdravo okolje za preživljanje prostega časa, še posebej pomembne ravno za tiste, ki prihajajo iz ranljivega družinskega družbenega okolja, saj to predstavlja večje tveganje za razvoj zasvojenosti ali drugih škodljivih vedenj. Zato so tudi programi, ki so se letos na novo potrjevali in ki se podaljšujejo, posebej namenjeni tudi ranljivim družbenim skupinam, še posebej družinam z otroci.

Hvala.