Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci, poslanke, dragi gostje.

Epidemija COVID-19 je pred nas postavila veliko izzivov, vprašanj. Močno je zaznamovano tako zasebno, družbeno in gospodarsko življenje. Slovenski sistem zdravstvenega varstva se je soočil z okoliščinami, na katere nismo bili navajeni, niso bile običajne, ampak kljub temu lahko trdimo, da je slovenski zdravstveni sistem te izzive, pred katere je bil postavljen, zmogel.

Posledice epidemije se sicer kažejo na številnih področjih zdravstva, zelo očitne ravno na področju duševnega zdravja. Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije je pokazala, da je epidemija COVID-19 zmanjšala ali celo prekinila dostop do nujno potrebnih storitev na področju duševnega zdravja v 93 % držav. Tudi v Sloveniji se soočamo s porastom odvisnosti, nespečnosti, tesnobe, tudi določenih nevroloških posledic.

V Sloveniji je Državni zbor decembra 2017 sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 s temeljnim ciljem, ki prenaša težišče obravnavanja duševnih motenj s sekundarne na primarno zdravstveno raven, v domače okolje, bližje osebam, ki te storitve potrebujejo. Na področju realizacije te resolucije je vzpostavljeno prvih deset centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, vzpostavljene so trije centri za diagnostiko in urgentno obravnavo otrok in mladostnikov, in sicer na pediatrični kliniki UKC Ljubljana, Službi za otroško psihiatrijo UKC Maribor in Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Leta 2019 je bil odprt tudi varovan psihiatrični oddelek za otroke in mladostnike za potrebe celotne Slovenije.

Ministrstvo za zdravje je 6. 4. prejelo dopis razširjenega strokovnega kolegija za otroško in mladostniško psihiatrijo, v katerem so nas opozorili na res težko stanje na tem področju. Dva dni za tem smo imeli avdio-video konferenco, in dovolite, da vam predstavim zaključke tega sestanka. Takoj smo se dogovorili še v tem mesecu, da bomo zagotovili sredstva za dodatnih deset postelj za otroke in mladostnike v centru za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, rok 30. april. V splošni dogovor za leto 2021 je uvrščeno, so uvrščeni štirje teami za otroke in mladostnike v skupni višini 1,5 milijona evrov na letni ravni oziroma, ker bodo pričeli delovati s 1. 7., za letošnje leto to pomeni 765 tisoč evrov. Ti teami bodo zagotovljeni za zdravstveni dom Piran, Domžale, Maribor in Sevnica. Hkrati se zelo dobro zavedamo, da je kadrovska problematika na tem področju izredno pereča. Pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov je verjetno ena večjih težav, večjih izzivov. Trenutno razpolagamo z 41-imi specialisti otroške in mladostniške psihiatrije in imamo tudi 33 specializantov. V spomladanskem razpisu specializacij(nadaljevanj) je za to področje zagotovljenih 12 mest, od tega štirje na nacionalnem razpisu in osem za zunanjega izvajalca, tri za potrebe bolnišnic in pet za potrebe zdravstvenih domov. V zakonu o interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki ga boste obravnavali, upam, da v čim krajšem času, smo predlagali člen o zagotavljanju sredstev za specializacijo desetih kliničnih psihologov še v letošnjem letu. Skupna vrednost tega – 1,16 milijona evrov za čas celotnega trajanja specializacije. Vedeti moramo, da je ta specializacija ena izmed zelo redkih, ki je izpadla iz sistema, tako da so posamezni izvajalci sami na osnovi potreb zagotavljali sredstva za te specializacije. Tokrat je država pristopila z interventnim ukrepom, da se to izboljša.

Ministrstvo za zdravje je pripravilo tudi akcijski načrt nacionalnega programa duševnega zdravja za obdobje 2021-2023. Ta načrt je pripravljen in je v fazi usklajevanja z drugimi resorji, predvsem z delom in izobraževanjem. Planiramo, da bo do 30. 6. to zaključeno in bo nato sprejet na Vladi Republike Slovenije. Minister za zdravje je zaradi zavedanja resne situacije na področju duševnega zdravja 1. 4. podpisal sklep o imenovanju delovne skupine za duševno zdravje, v katero je vključil 23 strokovnjakov iz zelo širokega področja, od zdravnikov, predstavnikov Ministrstva za zdravje, predstavnika Varuha človekovih pravic, pravosodja, nevladnih organizacij in tako naprej. Opredeljene so natančne naloge s terminskimi načrti.

Res je, da je Zakon o duševnem zdravju iz leta 2008. V določenih členih so ugotovljena tudi ustavna neskladja. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ima nalogo, da uredi neskladje, vezano na varovane oddelke v socialnovarstvenih zavodih, ena od nalog prej omenjene delovne skupine pa je tudi odprava vseh ostalih neskladij. Ostaja še odprto vprašanje psihoterapije; vsekakor je to področje, ki ga bomo z novim zakonom oziroma novelacijo Zakona o duševnem zdravju morali nujno urediti, kajti to dejavnost je potrebno ustrezno regulirati. Stanje, kakršno je sedaj, res ni vzdržno.

Hvala lepa.