Hvala lepa, predsednica. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi.

Epidemija virusa COVID-19 je posegla v vse pore našega življenja. Nepopravljive posledice pa bodo poleg celotne populacije občutili še posebej naši otroci in mladostniki, kar nas v Poslanski skupini Socialnih demokratov in tudi v Mladem forumu Socialnih demokratov izredno skrbi. Zato smo tudi predlagali ta sklic današnje seje.

In glede na to, da je bilo zapiranje šol, sprememba načina šolanja, če smo še pred kratkim spodbujali naše otroke, naj bodo čim manj za elektronsko komunikacijo, se je v času ustavitve javnega življenja to povsem obrnilo na glavo. Otroci so in ure in ure preživljajo za računalniki, ob tem pa žal so izpostavljeni vse večjim zlorabam tudi s strani elektronskega delovanja, še huje pa je to, da se je otrokom prepovedalo druženje oziroma se omejujejo stiki med vrstniki, vse skupaj povzroča pa težke duševne travme, ki so pri nekaterih že zaznane, pri marsikaterem pa so potlačene daleč v notranjost in samo vprašanje časa je, kdaj bodo prišle na dan.

Seveda se ob tem takoj postavlja vprašanje ali jih bojo ali bomo zaznali pravočasno in ali bodo prejeli pravočasno ustrezno pomoč. In ja, skrb za duševno zdravje je v državi potisnjena v ozadje že dlje časa. Covid je naredil to še bolj. Če se strokovnjaki še kako strinjajo, da je duševno zdravje sestavni del zdravja posameznika, pa država prioritetno namenja več pozornosti telesnemu zdravju, ki je prav tako pomembno, vendar duševno zdravje je bilo v zadnjem času načrtno tudi zanemarjeno. In prav zaradi tega se moramo čim prej odzvati na to. Že ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki smo ga beležili 10. oktobra, se je v središče postavilo otroke in mladostnike, saj se je že takrat postavila in so se zaznavale težave na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. In če se dotaknem Unicefovega poročila o blaginji otrok v gospodarsko najrazvitejših državah sveta, je poudarjeno, citiram, »duševno zdravje in pozitivna naravnanost sta ključna za kakovostno življenje in srečno otroštvo«. Dovolite mi, da na tem mestu tudi dodam, da dobro duševno zdravje v mladosti je pogoj za kakovostno življenje v aktivni delovni dobi in tudi v starosti. In Slovenija se je na področju duševnega zdravja uvrstila v spodnjo polovico skupno 41-ih razvitih držav, na 23. mesto.

Raziskava pa tudi pove, da je le 72 % otrok zadovoljnih s svojim življenjem, in opozorila je na visoko stopnjo samomorov med mladimi. In ja, negotovost se je glede šolanja tudi povečala, povečalo se je samomorilna razmišljanja, zaskrbljenost je bila med posamezniki zaradi zdravja bližnjih, dnevno so se spreminjale razne rutine, ukrepi izolacije izjemno negativno vplivajo tudi na duševno počutje otrok in mladih. Seveda se ob tem pojavljajo tudi skupine otrok, pri katerih danes težav ni zaznati. Nekateri imajo dobro podporno okolje s strani svojih staršev, kajti mogoče so lahko delovni proces svoj prilagodili tako, da so pač otrokom recimo v prvi triadi pomagali in se s tem njihovo zdravstveno in duševno stanje ni poslabševalo, saj so starši pomagali po svojih najboljših močeh.

Verjamem, da bi tudi v kasnejši dobi starši radi pomagali po svojih najboljših močeh, vendar marsikateri starši nima te možnosti. Usklajevanje službenih obveznosti, družinskih obveznosti in tudi poučevanje otrok je bilo izjemno, izjemno težko. Težko se je oziroma te težave so se pokazale posebej tudi pri družinah, ki imajo manj podpornega okolja, in tudi pri tistih, ki so bile že prej žrtve nasilja, zlorab, ustrahovanja, in pri teh se je duševno zdravje bistveno, bistveno poslabšalo. Ob epidemiji so bili izpostavljeni tudi družinskem nasilju. Če so se še otroci pred epidemijo lahko umaknili v šolo, se zaupali prijateljem, učiteljem, socialnim delavcem v šoli, v času epidemije pa so bili ujetniki svojih domov, imeli so omejen dostop do te pomoči in podpore, ki pa je seveda ključna za dobro duševno zdravje.

In povečane težave se že kaže tudi danes. Polovica duševnih motenj se razvije med 15-im in 25-im letom. Žal te motnje ne izginjajo z leti, temveč se običajno z leti še poslabšujejo. Zato je toliko bolj nujno potrebno nameniti posebno pozornost duševnemu zdravju ravno v obdobju otroštva in mladostništva, in ukrepati moramo takoj. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je vsak evro, ki ga namenimo duševnemu zdravju mladih, se državi povrne v povprečju skozi štiri evre višjo produktivnost, zmanjšanje kasnejših stroškov zdravstvenih obravnav ter daljšega in kakovostnega življenja. Torej naložba v dobro duševno zdravje mladih je ena najbolj donosnih naložb ,v katere lahko država načrtno in tudi proaktivno vlaga.

In mi dovolite, da še navedem sicer nekaj podatkov. Verjamem pa, da jih bodo vabljeni tudi še bolj se dotaknili. Pred epidemijo je Nacionalni inštitut za javno zdravje zabeležil naslednje trende. Na primarni ravni (zdravstveni domovi, osebni zdravniki) se je med letom 2008 do 2015, pomeni to pred epidemijo, obravnavalo zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečala za 25 %. Največ obravnav je bilo med mladostniki, starimi med 15 in 19 let. Pri njih so se izpostavljali stres, depresija, anksioznost, pri otrocih pa tudi vedenjske takšne in drugačne težave. Na sekundarni ravni (psihiatrija, klinična psihologija) se je v obdobju 2008 do 2015 obravnavalo zaradi duševnih in vedenjskim motenj povečala za kar 71 %. Tudi poraba zdravil za zdravljenje duševnih motenj se je v navedenem obdobju povečevala, ne bom navajala številk.

Velik porast specialistov in povečanje porabe zdravil pred epidemijo je mogoče pripisati boljši dostopnosti, prepoznavanju in diagnosticiranju, epidemija je žal to stanje močno poslabšala. Dostopnost do specialistov se je »oteškočila« in tudi obravnava je bila malce drugačna. In vlada je z ukrepi za zajezitev epidemije v zadnjem letu močno povečala dejavnike tveganja za razvoj duševnih bolezni. Nekatere neutemeljene odločitve, kot je zaprtje šol, ki dokazano bistveno ne pripomorejo k zajezitvi širjenja virusa, je mlade odrezala od prijateljskih stikov in najosnovnejših aktivnosti, potrebnih za njihov normalen razvoj. Skrb vzbujajoče je opažanje otroških in mladostniških psihiatrov, da se je pa z vračanjem otrok v šolo prišlo tudi do samopoškodovanja in samomorilskih razmišljanj. Tukaj se moramo ustaviti. Treba je rešiti situacijo zdaj takoj. Ampak do tega ni prihajalo zgolj in samo le pri teh otrocih in mladostniki, ki so tekom šolanja na daljavo pretirano si oddahnili ter za šolo delali manj ali celo skoraj nič, temveč se je zgodilo to tudi pri tistih, ki so bili povprečno prizadeti, saj jim je šola ob ponovnem vključevanju preprosto predstavljala prevelik stres.

Ampak tu še ni konca. Pojavile so se tudi težave pri otrocih, ki so bili pred zaprtjem šol izjemno uspešni, s peticami. A ko so se vrnili v šolske klopi, ko se je začelo preverjanje znanja, so te petice se spremenile v nižje ocene, v ocene zadostno ali dobro, pa tudi nezadostno, in posluha s strani profesorjev oziroma učiteljev ni bilo. Tudi starši so težko sprejemali tako nizke ocene, kajti niso jih bili navajeni. In ko so otroci v šolskem sistemu želeli ocene zadostno, ocene dobro popravljati, jim to ni bilo omogočeno. Zato tudi danes med nami pozdravljam državnega sekretarja z ministrstva za šolstvo, da bo mogoče na tej tematiki lahko povedal, kaj lahko naredimo, da otroci ne bodo postavljeno v tako veliko duševno stisko, s katero so se znašli.

Takrat so se otroci počutili razdražene, obupane, razočarane, pa tudi žal vzkipljivost je bila med njimi. Pojavili so se različni psihosomatski simptomi, pojavili so se pa tudi, ne boste verjeli, glavoboli, bolečine v trebuhu, občutek otožnosti, apatičnosti, občutek razdraženosti, vzkipljivosti, nervoze, pa tudi nespečnost, pa še tudi kakšna vrtoglavica, pa tudi povišana temperatura. In še pred epidemijo je bilo iz raziskav razvidno, da je 18,7 % otrok v Sloveniji, ima enega izmed teh zdravstvenih simptomov. Le koliko teh simptomov ima in koliko je teh otrok, ki jih ima to danes.

Sicer ima Slovenija izredno dobra priporočila in načrte za rešitev problematike duševnega zdravja, žal pa le-ti niso implementirani. Nacionalni program za duševno zdravje 2018-2028 med drugim predvideva vzpostavitev 25-ih centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Jih lahko pričakujemo v tem obdobju? Kje smo? Se planirajo sredstev za vzpostavitev teh centrov iz načrta, mogoče, za okrevanje in razvoj? In moram se dotakniti tudi dolgih čakalnih vrst. Slabe preventive, pomanjkanja kadra, vse to pesti tako celotni zdravstveni sistem, še posebej pa psihiatrijo. Bolnišnice imajo trenutno zapolnjene vse kapacitete psihiatričnih oddelkov, sprejemajo samo primere, ki so res urgentni, kjer gre za izrazito slabo zdravstveno duševno stanje posameznika, kjer gre za samomorilska nagnjenja. Torej na področju duševnega zdravja so vsi ti problemi in zatečeno stanje še toliko bolj problematični, kar je pač pokazal tudi Covid. Absolutno se strinjam, da danes ne bomo rešili situacije in ne moremo zagotoviti dodatnih psihologov, psihiatrov, kliničnih psihologov, ampak moramo pa takoj narediti vse, da zaščitimo naše otroke in mladostnike, da ne bodo posledice nepopravljive.

In verjamem, da se danes v tej dvorani vsi strinjamo, da govorimo o zelo občutljivi in urgentni zadevi, zato v nadaljevanju pričakujem spravljivo razpravo. In na koncu pričakujem tudi, da bodo sprejeti naši predlagani sklepi. Torej Socialni demokrati predlagamo naslednje štiri sklepe.

Prvi sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado, naj predstavi načrt za soočenje z epidemijo duševnih stisk, ki so posledica najdaljšega zaprtja v Evropi.«

Drugi sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado, naj predstavi akcijski načrt za čim hitrejšo implementacijo nacionalnega programa za duševno zdravje in pospeši investicije ter vzpostavi centre nacionalne mreže.«

Tretji sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje, da nemudoma pričneta z aktivnostmi za zagotavljanje dodatnih kapacitet na intenzivnih oddelkih otroške in mladinske psihiatrije.«

In četrti sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da med prioritete nemudoma uvrsti ureditev zakonodaje na področju psihoterapije.«

Toliko zaenkrat, nadaljevanju pa se še bom oglasila. Hvala lepa.