Ja, hvala lepa predsednik.

Spoštovani predsednik Računskega sodišča, gospod Tomaž Vesel, jaz imam nekaj vprašanj oziroma bolj bi prosil za vaše mnenje. Zakaj, kajne? Glejte, pri svojem delu v Državnem zboru, kot poslanec, ker delujem v določenih odborih, tudi recimo v preiskovalni komisiji za medicinsko opremo, se soočam z določeno problematiko in moram priznat, da se veliko poslužujem poročil računskih sodišč. Tako da, jaz se predsednik opravičujem, da ne bo izgledalo, kot da se jaz oddaljujem v neko drugo obdobje, ampak samo neke primere bom navedel, ki pa želim, da se tudi danes rešujejo oziroma na odgovor predsednik Računskega sodišča, da na to dobim, kajne, da bi bili pač vsi skupaj bolj učinkoviti, tudi mi, poslanci, v Državnem zboru, ko delujemo v teh odborih in teh aktivnostih, ki jih imamo.

Glejte, ko gledam to vašo strategijo, prispevati k izboljšanju poslovanja uporabnikov javnih sredstev in izboljšati kakovost Računskega sodišča, pravočasno zaznavati spremembe, identificirati nastala tveganja, ter se nanje pravočasno odzivati. Zelo pomembno, kajne. Zagotavljati svetovanje uporabnikom javnih sredstev. Ko že vse to troje, nekako, če to pozitivno sprejmeš, bi se mogel vsak organ v naši državi želeti, da vi čim prej pridete, da vas lahko tudi kaj vprašajo oziroma da svoje poslovanje izboljšajo oziroma vodijo pravilno. Tudi sam sem, ko sem bil v gospodarstvu, bom rekel, imam najboljše izkušnje ravno takrat, ko sem sodeloval z revizorji, tudi z davčno inšpekcijo, če se tako izrazim. Takrat imaš možnost potem tudi videt, kaj delaš narobe in kaj se dogaja, tako da, na vaše delo gledam zelo pozitivno in tudi zdaj, v javnosti, to želim prenesti, to sporočilo, da Računskega sodišča se ne smeš bat, ampak si moraš želet in z njim vzpostavit dobro sodelovanje.

Glejte, da grem bolj konkretno k stvari. Kot sem rekel, glejte, ti problemi, ki jih tudi obravnavamo, recimo na komisiji, preiskovalni komisiji za nabavo opreme. V povezavi s tem je tudi navezava na javna naročila oziroma to zakonodajo, ki jo danes tudi spreminjamo. Saj, vse se nekako povezuje in tudi tu mogoče, na vaše mnenje, okrog tega. V glavnem, glejte, ko sem takrat spremljal, Računsko sodišče je dalo poročilo oziroma naredilo pregled v bolnišnici Petra Derganca leta 2004 in potem zopet leta 2011. Zakaj tako sprašujem, mislim, da vam je jasno, kajne in tudi potem je bil upravni nadzor Ministrstva za zdravje, ampak, nobenih pravih učinkov. To se pravi, karavana gre dalje, če se tako izrazim. Določene zadeve so bile, nastali spet drugi problemi.

In iz tega, glejte, želim vas vprašat, kaj je vaše mnenje, kje so to tisti osnovni problemi? Ali so to potem uprave, vodstva, teh zavodov nesposobni, v narekovajih, kajne, ali nimajo dovolj strokovne podpore ali kje so potem tisti osnovni problemi? Ko sem tudi prebiral vaša poročila, pravzaprav tega nekako v takem smislu nisem dojel. Vemo pač, kot direktor odgovarja za vse, če se tako povzame, ampak, cilj je, da se te zadeve odpravijo in da se ti vzroki, ti problemi, več ne ponavljajo. Sprašujem kot poslanec, če že neko odgovornost nosim v teh odborih in sodeluješ, da je cela učinkovitost na celem področju boljša in ravno Računsko sodišče je tisto, ki lahko k temu največ prispeva.

Glejte, konkreten primer. Opravljali ste revizijo tudi leta 2015 oziroma ste ga 2018, v UKC Ljubljana. Jaz sem to poročilo zelo temeljito takrat predelal, ker se tudi pripravljam, v nadaljevanju zdaj, ko bomo šli na preglede te opreme pri njih in sem prišel do zelo zanimivih ugotovitev. Glejte, vi ste sledili vsem tem vašim strateškim ciljem. Čudovito svetovali, da se odpravljajo, zelo pozitivno navedli, kaj morajo odpravit, kjer so tisti problemi, kaj delajo narobe in tudi zelo dobro predlagali. Jaz sem Ministrstvu za finance postavil že tudi dvakrat konkretno vprašanje, glede standardov in normativov, če bi rekel, da iz tega izhajam. To se pravi, izkoriščenost predvsem opreme, te dražje opreme, to je bil cilj teh ugotovit…, tega Računskega sodišča takrat in seveda, na drugi strani tudi kadrov. Jaz mislim, da v zdravstvu bi brez nekih posebnih davčnih sredstev lahko ravno s tem, z organizacijo po standardih in normativih, največ pridobili, največ prihranili in naredili učinkovitost, seveda skupaj z učinkovitim informacijskim sistemom, ki ste prej vi omenjali, sem presenečen oziroma pozitivno, da to slišim, ampak nekako ne verjamem, da imate rešitve v tisti smeri, ki bi morale bit, kajne. Če samo omenim, da smo lani, ko je bil začetek te epidemije, praktično nekaj mesecev potrebovali, da smo tiste ventilatorje prešteli v naših petnajstih bolnišnicah v Sloveniji. Sicer je to absurd, ampak namerno, kar takole predstavljam.

V glavnem, vaš ukrep oziroma pozitiven predlog je bil, da praktično vse bolnišnice, ne samo UKC, vzpostavijo evidence te najdražje opreme, s katero potem spremljajo seveda, to se pravi, po namenu rabe zmogljivosti vseh stroškov, povezanih tudi z amortizacijo, vzdrževanjem in vsega tega in pa tudi bistveno, aktivni podatki, povezani s samo neposredno uporabo naprave obratovanja aparature, dnevno število upravnih storitev po namenu in tako naprej. Iz tega bi lahko tudi skrajšali čakalne vrste in ne vem, kaj še. Mislim, točno sem videl, čemu ste sledili, ampak zanimivo, ministrstvo mi zelo široko odgovarja in tudi navaja vaše revizijsko poročilo, vaše ugotovitve in da so temu sicer sledili in zadeve zastavili, aktivirali vse bolnišnice, če se tako izrazim, preprosto, zadeve nekako nastavili, ampak, glejte, jaz se bom tule potem ustavil. Izpostavljena evidenca skrbnikov EDMO in odgovornih oseb po javnih zavodih, zdravstvenih, ki pa se od leta 2018 naprej ni posodabljala. Zadeva se je ustavila. Do tega cilja sem hotel priti, to je tisto konkretno vprašanje.

Zdaj seveda vi, ko neke naloge, seveda, tu ni bila tista nepravilnost, ampak to je bil vaš nasvet in verjetno to ne spada potem v porevizijo, ampak, ta vaš predlog, kajne, da se to nastavi, je velike vrednosti, vsaj jaz si tako vzamem, zato sem prej omenil, koliko sredstev bi lahko znotraj zdravstvenega sistema prihranili, če bi ta zadeva bila učinkovita, po izkoriščenosti opreme, seveda, tudi, kot smo rekli, po vseh bolnišnicah oziroma naših regijah, da je ta zadeva vzpostavljena, tako po kadrih, kot po opremi.

In to je tisto moje vprašanje. Tu se potem zadeva ustavi. Vi verjetno v takem primeru tudi nimate več učinka, šele, ko boste naslednjič prišli tja, boste verjetno pogledali prejšnje poročilo, pa boste ugotovili, kaj se tu dogaja. Istočasno pa moram reči, da pri istem tem ugotavljanju sem videl, da v teh večjih zavodih, kot je UKC, tudi Maribor, pa tudi povezujejo potem še ostale zavode, da so nekatere notranje revizije organizirane. Nikjer nisem zasledil, da bi vi v svojih poročilih potem omenjali sodelovanje z interno notranjo revizijo. Zelo sem bil pa razočaran, ko je prišel ta zadnji minister, na UKC Ljubljana, da je to interno revizijo praktično razpustil, namesto, da bi jo okrepili. Sicer, jaz sem dal to vprašanje, zakaj je to naredil, pa je rekel, da je bila neučinkovita, da ni delovala, kar po svoje tudi verjamem, verjetno ji niti niso pustili, da bi delala po teh normah, ker imajo seveda podobne norme / nerazumljivo/ kot tudi vi, ampak, na tem nižjem, nivoju.

Moje vprašanje, koliko vam interne revizije, notranje revizije, so v pomoč, pri vaših pregledih? Kaj je vaše mnenje, ali naj se krepijo ali, minister je rekel zdaj, da bo imenoval zunanjo, kar mi je malo čudno, kajne? Glejte, lahko bi o tem govoril zdaj ne vem kako na široko, ampak mislim, da ste razumeli poanto mojega vprašanja. Želim si, da z vašim sodelovanjem, z vašim pristopom, ki ga izvajate, da bi bila večja učinkovitost, da bi se potem revidiranci odzivali, izvajali, izboljševali in še enkrat bom rekel, da ne bo prihajalo do takih absurdov, da v petnajstih bolnišnicah, po nekaj mesecev, niti predihovalnikov ne moremo preštet. Mislim, to je groza, kaj se dogaja, vemo pa, kakšna sredstva vlagamo v informacijske sisteme in vse ostalo, na drugi strani pa, kaj je svet zmožen na tem področju napravit in če bi ta organizacija »sklapala«, sem jaz prepričan, da lahko 20 % sredstev samo s tem prihranimo v nekem sistemu, ne da bi se pogovarjali, kako bomo davke dvigovali, da bomo določena sredstva na tak način pridobili, no.

Se opravičujem, da sem mogoče na tak način pristopil, ampak, zelo praktično sem želel, da pa, sem prepričan, da boste tudi na tak način odgovoril.

Hvala lepa.