Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala za vabilo.

Na kratko bom samo predstavil nekatere rezultate našega dela v lanskem letu, ki je bilo tako kot seveda velja tudi za vse druge inštitucije, resnično specifično z vidika epidemije in organizacije dela, ki je bila res precej zahtevna. Pa kljub temu, je Računsko sodišče leto končalo s podobnimi rezultati z vidika obsega opravljenega dela in sicer, izdali smo 64 revizijskih poročil, kar je povsem primerljivo s preteklimi leti, mislim pa, da v letu 2021 bo pa to težko doseči, zaradi tega, ker se precej poznajo posledice opravljanja dela na domu, ne toliko na Računskem sodišču, kolikor pa tudi v drugih inštitucijah, ki jih Računsko sodišče v tem trenutku ali pa v preteklem letu pregleduje, namreč, kar nekaj zapletov pri predaji dokumentacije, pri pripravi dokumentacije in pa tudi pri pridobivanju pojasnil. Zelo težko je seveda organizirat sestanke, naše delo seveda ne more bit enako vodeno, kot je v obdobju pred epidemijo. Ne govorim o nekem eklatantnem nesodelovanju inštitucij, ki jih Računsko sodišče revidira, ampak o resnično oteženih okoliščinah dela. Temu smo nekoliko tudi prilagodili revizijski program, ker ga je bilo seveda potrebno prilagoditi, pa kljub temu mislim, da izpolnjujemo vse obveze, ki jih zakon daje.

Upam, da se bo situacija v drugi polovici leta, kar se tiče te realizacije, popravila, sicer bomo imeli nekaj manj revizijskih poročil, kljub temu, da imamo v teku skorajda 100 revizij v tem času, pa je resen zaostanek zgolj pri nekaterih pa še teh iz opravičljivih razlogov. Torej, izdal smo 64 revizijskih poročil, 17 porevizijskih poročil in pa revidiral smo 139 revidiranih uporabnikov, torej, uporabnikov javnih sredstev. Številke so pri vsem / nerazumljivo/ mogoče malo večje število revidiranih uporabnikov, ker izvajamo nekaj več, tako imenovanih prečnih revizij.

Izveden je bil 401 ukrep med izvajanjem revizij oziroma v porevizijskih postopkih. Glavnina je bila izvedena med izvajanjem revizij, s čimer smo zelo zadovoljni, ker naše delo vendarle temeljimo na tem, da že v času same izvedbe revizij mislimo, da je najučinkoviteje tudi izvesti popravljalne ukrepe in smo zadovoljni, da tukaj praktično nimamo neke vrste nasprotovanja pri revidirancih, saj ga ne zaznamo, nekatere, seveda, popravljalne ukrepe, pa ni mogoče izvesti v zelo kratkem času, te pa navedemo v naša revizijska poročila. Podali smo več kot 250 priporočil uporabnikom javnih sredstev v naših revizijskih poročilih, zaradi tega, ker imamo kar večje število revizij smotrnosti in je logično, da revizije smotrnosti seveda morajo vsebovat tudi priporočila, v kolikor mislimo, da je kaj pametnega priporočiti. Teh je kar veliko število. Nekoliko zaostajamo pri tem, da preverimo, koliko so priporočila spoštovana, v nekem razumnem časovnem obdobju. Imamo interni sistem neke vrste spremljanja teh izvajanj priporočil. Tam, kjer vidimo, da nismo uspešni, preverimo razloge.

Ponavadi po 26. členu Zakona o računskem sodišču izvedemo kakšno predrevizijsko poizvedbo oziroma se odločimo za ponovno izvajanje revizij in tudi v letošnjem programu dela bo nekaj takih uporabnikov javnih sredstev, ki našim priporočilom nujno ne sledijo. Prejeli smo 300 pobud za izvedbo revizij, kar je relativno visoko število in nekaj manj, kot v preteklem obdobju, ampak moram reči, da neka celotna dinamika dogajanja v letu 2020 je vendarle bila toliko pogojena s Covidom, da tudi ni bilo pričakovat toliko večje število pobud, je pa dobro, da so te pobude pravzaprav zelo natančno specificirane, da je zelo malo anonimnih pobud, da so to pobude, ki jih pošiljajo inštitucije, s katerimi dobro sodelujemo, da so to pobude, ki so tudi deloma podane z Državnega zbora, različnih inšpekcijskih služb, občin, nekaterih drugih subjektov in pa zelo malo imamo pa anonimnih pobud, ki jih tudi sicer obravnavamo z nekaj več skepse, kot pa druge pobude.

Imamo sistem, ko se pobude preverijo že v neke vrste predrevizijskem postopku. Nekatere pobude se tudi ponavljajo. Imamo teh nekaj inštitucij, ki bom rekel, imajo neke konstantne odjemalce, kar je tudi razumno, nekatere se ukvarjajo z eno zelo senzibilno populacijo. Tudi tam smo malo skeptični. Skratka, te pobude nekako dobro obvladujemo, je pa to dober signal, da smo vseeno še vedno relevantna inštitucija, na katero se posamezniki ali pa inštitucije rade obračajo, ker razumejo pomen in obseg našega dela.

Imeli smo relativno malo obravnav poročil v Državnem zboru in Državnem svetu, kar je razumljivo tudi zaradi te situacije, ni to kritika, relativno malo, tako da, če se bo to nadaljevalo, ne bomo več imeli kondicije zagovarjanja naših revizijskih poročil v Državnem zboru, tako da, kakšen trening, to, bo pa tudi v nadaljevanju potreben, verjetno, pa tudi imamo zanimiva revizijska poročila, ki bi jih veljalo obravnavat, na delovnih telesih Državnega sveta in pa predvsem seveda Državnega zbora. Zakaj? Iz tega razloga, ker se potem tudi revidiranci, ko neko določeno časovno obdobje mine in pride do obravnave na delovnih telesih, izjemno ali pa, bom rekel, bolj pospešeno lotijo preveritve tega, kaj je bilo storjeno, ponavadi tudi z nekimi vašimi intervencijami. 119 pisnih odgovorov na vprašanja uporabnikov javnih sredstev se sliši malo, je pa zelo veliko dela, ker v 120 primerih se je potrebno opredelit ne do nekih pavšalnih stvari, kjer samo navedeš člen zakona ali pa usmerjaš s kakšnim stavkom ali dvema, ampak gre za resne strokovne presoje, o včasih zelo, zelo zahtevnih vprašanjih uporabnikov javnih sredstev, ne odgovarjamo pa več na vprašanja tistih, ki niso neposredni ali posredni porabniki javnih sredstev ali pa njihovi predstojniki, ker sicer bi praktično naše delo bilo lahko samo svetovalna dejavnost za praktično cel zasebni sektor in smo se odločili da, ker zakon o tem tako govori, da imamo neke vrste obveznost in moralno zavezo, odgovarjat uporabnikom javnih sredstev, da pa ne odgovarjamo zasebnikom, konzultantom in tako naprej, ker seveda enostavno ne bi mogli več organizirat svojega dela. Vidimo pa, da je potreba po tovrstnem komuniciranju in svetovalni dejavnosti, ki bi jo verjetno Vlada morala organizirat, zlasti na nekaterih področjih, nekoliko bolj intenzivno, izjemno, izjemno velika.

Kljub temu, da so nekatere zakonodaje, recimo, kot je javno naročanje, omogoča(?) koncesijska zakonodaja, še nekaj drugega, upravljanje javnih zavodov, izvajanje gospodarskih javnih služb, pravzaprav ni nova zakonodaja, ki bi jo veljalo tolmačiti čez noč ali pa, gre za nek nov efekt, ampak, na tem področju so res velike potrebe po svetovanju. Logično, da so medijski odzivi, / nerazumljivo/ ki se je odzvalo na Računsko sodišče, dosti veliki, tudi zaradi vsaj ene od revizij že v izvajanju, pa morda tudi revizije Banke Slovenije, ki jo bom potem kasneje omenil, relativno visoki. Revidiral smo bilančno vsoto vseh odhodkov vseh revidirancev, preko 19 milijard evrov, za kar mislimo, da je seveda tisti obseg, ki je bistven v, definitivno bistven v sferi celotne javne porabe vseh štirih blagajn. Pri nekaterih blagajnah so seveda pa tudi naši obvezni revidiranci.

Proračun Računskega sodišča. Tukaj se v bistvu ponavljamo, ampak vendarle bi rad povedal, da imamo zelo, zelo visok faktor plač, malo dodatkov in drugih prejemkov, ter prispevkov 94 %, ker smo praktično resda oklestili vse stroške, tako materialne stroške, kot relativno tudi malo investicijskega vzdrževanja, da smo enostavna inštitucija, ki je zrela, ki je nekako strukturirana in je v neki polni bojni pripravljenosti in niti ni inštitucija, ki bi jo rabil na novo gradit, gre za utečen stroj, ki deluje, zato je logično, da je relativno visok delež, tudi zaradi izobrazbe in pa nenazadnje tudi starostne strukture relativno visok.

Od 300 prejetih pobud, jih smo prejeli relativno malo iz Državnega zbora ali pa samih poslancev. To eksplicitno poudarjam tudi zaradi tega, ker seveda, ta »inštrumentarje«(?) relativno malo uporabljate. Veste, da smo jih 5 obvezni upoštevat v programu dela Računskega sodišča, ne glede na to, ali so to bolj ali manj specificirane pobude. Prejeli smo eno, ki smo jo tudi realizirali in gre sicer za nabavo zaščitne opreme ob epidemiji Covid-19, s katero je seveda Državni zbor in tudi javnost seznanjena.

Ostali program smo seveda oblikoval po, v skladu z našimi prioritetami. Zelo nas veseli, da imamo 39 izredno specificiranih pobud ministrstva ali pa organa v sestavi in pa 57 iz ostalih inštitucij. Gre zlasti za nadzorne inštitucije. Te pobude pa praktično poskušamo realizirat na tri načine; s prečnimi revizijami, s presojo v predrevizijskih postopkih, praktično res, da dobimo informacije, ker, tudi, če se neka inštitucija odloči za, da da pobudo Računskemu sodišču, dobro, včasih lahko storijo tudi iz nekih, bom rekel, taktičnih razlogov, ampak po večini gre za že zbrano dokumentacijo ali pa neko presojo, ki jo velja vendarle ovrednotit. Tako da, smo tukaj zelo aktivni imamo pa zaradi tega bistveno več dela, nekoliko je pa lažje kreirat program dela Računskega sodišča.

V lanskem letu je bilo dodatno uvrščenih v program dela 12 revizij. Eno sem že omenil. Nekatere so bile potrebne tudi na lokalnem nivoju, zaradi različnih informacij, ki so nas, moram reči, toliko intrigirale, da smo umestil v program dela nekaj občin in javnih zavodov, pa nekaj izvajalcev gospodarskih javnih služb, za katere smo ocenil, da je treba to revidirat še v tistem letu, posledično smo jih pa seveda nekaj izločil. Tematska področja revizijskih poročil Računskega sodišča se raztezajo pravzaprav na vsa ključna delovanja države, predvsem velik delež jih imamo v sektorju okolja. Nekoliko mogoče manj v pravosodju in pa v sredstvih EU, ki je vključeno v revizijo državnega proračuna, letos pa imamo program precej usmerjen v zdravstvo, infrastrukturo in prostor. Logično, državni proračun in pa informacijski sistemi, za katere mislimo da in tudi naša ambicija in tudi v devetletnem mandatu sedanjega vodstva, bojo(?) pravzaprav pregledani vsi ključni informacijski sistemi v državi in mislim, da bo to storjeno v dobrem letu dni in sem zaradi tega zelo zadovoljen, ker bomo lahko mogoče tudi malo bolj kompleksno poročal o tem, kaj se nam na tem sektorju dogaja, več moči bomo pa usmeril v socialni sistem.

Glede strukture samih poročil od teh 64 revizijskih poročil, ki jih imate v našem poročilu o delu Računskega sodišča, približno usmerjamo glavnino v pravilnost poslovanja, pomemben del, kar 31 revizijskih poročil, pa imamo o smotrnosti poslovanja, kjer se opredeljujemo samo do tega cilja revizije. To gre za zelo zahtevne zveze(?), zahtevne študije, vzamemo si tudi nekaj dlje časa, ampak gre pa včasih za referenčne vire na določenem področju, tako kot si upam trditi, da recimo vprašanje e-mobilnosti in naše pripravljenosti omrežja, naše pripravljenosti pravzaprav na neko moderno tehnologijo, ki se okoli nas že dogaja, pa bo povzročila pomembne javno finančne stroške, recimo postaja neki referenčni vir na enem določen področju.

Zakaj poskušamo to naredit pravočasno? Včasih niti nismo kritični, ampak samo opozarjamo, da bojo(?) tukaj potrebne neke določene reakcije in mislim, da je s tem naša vloga tukaj zelo dobro okrepljena. Relativno imamo tudi malo število zahtev za odzivna(?) poročila. Zakaj? Zaradi tega pripravljalni ukrepi praktično zaležejo že med samim izvajanjem revizijskega postopka. Revizorji in pa vrhovni državni revizor, torej vsi skupaj, revizorske ekipe, imajo polna pooblastila, da popravljalne ukrepe zahtevajo že med samim izvajanjem revizije. To je na, ni novost, je pa ena pomembna sprememba v našem delu, ena pomembna dinamika, ki je mogoča samo, če imaš ekipe, seveda, z izkušnjami, da to naredijo. Ostali seveda pa so potem podleženi tudi kasneje, tudi dodatnim ukrepom kasneje.

Kot rečeno, imamo malo obravnav v parlamentu in pa Državnem svetu. O teh razlogih verjetno ni treba dosti izgubljat besed. Kljub temu, da so bili časi resnično težki in problematični, z vidika organizacije dela pa smo bili soudeleženi na 25 mednarodnih dogodkih, ne seveda z neposredno udeležbo. Izvedli smo 2 skupni mednarodni reviziji, v zelo težkih pogojih, ampak vendarle so to naši revizorji lahko naredili. / nerazumljivo/ smo imeli dva obiska delegacij iz tujine in sicer v najtežjih Covid časih, kjer so bile praktično države zaprte, ampak nas je veselilo, da je vodstvo ene od vrhovnih revizijskih inštitucij, ki je v Evropi zelo velika, si je izbrala za en cilj obiskov, slovensko Računsko sodišče, z jasno ambicijo pogledat, kako pri nas delamo, ker mi v tujini veljamo kot inštitucija, od katere se velja kaj naučiti.

Zelo so bili fascinirani recimo nad našo revizijo Banke Slovenije, kot ena od prvih revizij v Evropi, kjer smo se ukvarjal z centralnim bančnim regulatorjem, tako da, in še nekatere druge revizije, zlasti na področju informacijskih tehnologij in okolja, kjer smo, mirno lahko rečem, samozavestno eden izmed vodilnih vrhovnih revizijskih inštitucij v Evropi.

Objav v mednarodnih publikacijah, pa tudi domačih, je na mojo žalost premalo. Zelo rad bi videl, da naši ključni revizorji in strokovnjaki, ki jih imamo, dajejo večji poudarek na ta del, ampak enostavno nimajo časa. V pogovorih z njimi seveda ugotavljamo, da bi imeli marsikaj za povedat, pa za napisat, ampak se bojimo dvojega. Prvič, da bi se ekipe enostavno preveč utrudile že na tem delu, drugič pa v tem, zaradi tega, ker se pri nas že vsaka intervencija, pa naj bo o čemerkoli, tudi če je o cenah vrtcev, že tretira kot politično in se ljudje, so se počasi začeli tega izogibat, kar mislim, da je relativno slaba posledica situacije, v kateri smo.

Zelo veliko damo poudarka na info grafike, priprave različnih informacij, tudi v našem poročilu o delu, ki ste ga prejeli, je teh info grafik nekaj priloženih. Imamo lastne video vsebine, ki jih pripravljamo skorajda ob vsakem revizijskem, pomembnejšem revizijskem poročilu, zato lažje prodremo v javnosti, predvsem v javnost, pri čemer nam je poseben izziv pri izvajanju posameznih revizij, ki so mogoče vezane na en določen spekter družbenega življenja, da poskušamo prodret v tiste medije, ki to pokrivajo. Ni nam več, bom rekel, zelo pomembno zadoščenje, če nacionalni mediji poročajo o kakšni, ker je logično, da poročajo, o velikih zadevah, ampak smo zelo zadovoljni, če razni nišni mediji z drugačno ciljno publiko zaznajo naša revizijska poročila kot referenčni vir in moram reči, da je to tudi en od ciljev revizorjev in imamo neverjetno veliko komunikacije z novinarji, ki pokrivajo zelo specifične teme. Zelo veliko imamo komunikacije, ko pripravljajo različne prispevke, ampak s tem, da imamo seveda ta navodila, da to lahko modrujemo, v narekovajih, samo v kolikor imamo že izvedeno revizijo na nekem določenem področju, ker, ko smo jih pripravili približno 2 tisoč iz različnih področij, je teh področij žal toliko, da lahko praktično o vsaki temi nekaj povemo. Zelo malo jih obstaja, ki jih ni. Recimo na področju kripto valut, je Računsko sodišče pred letom izdalo revizijsko poročilo. Praktično ni novinarske hiše, ki se bi s tem vprašanjem ukvarjala, ali zaradi neznosno velikega bogastva posameznikov ali pa zaradi pomanjkljive ureditve, ki se ne bi pri nas oglasil in iskal informacije in tako naprej in mislim, da je to pravzaprav dobro.

Ne delujmo toliko na družbenih omrežjih, kakor delujejo drugi, ki nas zasledujejo, vsaj ne s tako dinamiko, ker enostavno za to nimamo časa, pa tudi temu nisem posebej naklonjen, ker včasih tam prehitro uide kakšna beseda, ki se kasneje izkaže ne za preveč posrečeno, tako da, tukaj imamo seveda definitivno neko raven profesionalnosti, ki jo velja obdržat tudi v prihodnje, pa nenazadnje tudi konservativnost.

Glede zaposlenih, moram reči, da sem zadovoljen, da imamo relativno nizko stopnjo fluktuacije, da imamo zelo visoko izobrazbeno strukturo, ki jo še podpiramo, da imamo tudi lastno urejeno izobraževanje za naziv preizkušen državni revizor, ki ga imajo praktično zdaj že vsi, razen ti zaposleni, ki smo jih v zadnjih letu ali dveh zaposlili, da smo se resnično organiziral za možnost opravljanja dela na domu, tudi precej smo bili samokritični do tega načina opravljanja, smo pravočasno reagirali s popolnoma novo presojo, kaj so rezultati pričakovanega dela. Kajti, če ne bi pravočasno reagirali, bi verjetno bili rezultati bistveno slabši. Logična posledica so nižji materialni in skupni stroški in pa bistveno manj povračilo stroškov prevoza na delo, pa tudi drugih materialnih zahtev, ampak takšno stanje, veste, zaradi narave dela, ki ga imamo, ne bo moglo dolgo trajati. Enostavno smo že iz tiste krivulje, ko neke učinkovitosti tukaj ni mogoče več zaznat in se bo treba vrnit v stare tire ali pa mogoče celo, če bi prišlo še do kakšnega vala, celo nekoliko ustavit delovanje v, vsaj v nekem takšnem obsegu dela.

To bilo na kratko glede samih številk, ki opredeljujejo delo Računskega sodišča. Jaz bi omenil mogoče samo nekaj revizij ali pa mogoče vsaj eno revizijo, ki ste jo pa obravnaval, izvajanje nadzorstvih funkcij Banke Slovenije, kjer smo pa rabili res veliko časa in ugotovitve pravzaprav poznate. Moram reči, da smo nekoliko presenečeni ali pa mogoče to ni prava beseda, no, da smo presenečeni v tem, da nas ni nič presenetilo pri spremembah Zakona o računskem sodišču, ki so bile obljubljene in nekako, bom rekel, izpostavljene, kot nek svojevrsten dosežek, kljub temu, da so bile te že z Računskim sodiščem in z marsikom, verjetno tudi v tej dvorani, usklajene, pa mi je zelo žal, da do teh sprememb ni prišlo, ker bi bili bistveno bolj učinkoviti in bolj fleksibilni. Resnično mi je žal, tukaj ni nobenega drugega razloga in smo se res veselil te razprave, ampak vendarle do tega ni prišlo.

Omenil bi še, da je Ustavno sodišče pritrdilo Računskemu sodišču, Državnemu svetu in nekaterim neodvisnim inštitucijam, da je del Zakona o javnih financah v nasprotju z Ustavo, glede financiranja neodvisnih inštitucij in da je rok za spremembe v letu dni in upam, da bo do tega resnično prišlo, kajti na to smo opozarjali že leta, večkrat tudi s podporo Komisije za nadzor javnih financ, za kar se seveda zahvaljujem in upam, da bo prišlo tukaj do, vsaj do dialoga z neodvisnim inštitucijam, Državnim svetom, nenazadnje, da se tukaj najde neka pragmatična rešitev, ki seveda ne bi pomenila čisto povsem prostih rok teh neodvisnih inštitucij, obenem pa imela dovolj posluha za njihovo neodvisnost.

V kolikor je kakšno vprašanje, sem seveda vam pripravljen odgovorit.

Hvala lepa, gospod predsednik.