Hvala gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, člani odbora, gospodje župani, vsi vabljeni, gospa državna sekretarka, direktor. En lep pozdrav. Davorin Kračun.

Torej Bržan in verjetno vsi istrski župani imajo prav, ko hočejo čim prej vodo. To želimo tudi mi iz Krasa in Ilirske Bistrice. In to verjamem, da želijo tudi na ministrstvu. Mi imamo pa velika vprašanja na kakšen način zagotoviti to vodo. In seveda osnovno kar je bom se posvetil primerjavi. Odločitvi, ki jo je ministrstvo, če prav razumem po vseh dokumentih sprejelo v maju oziroma obvestilo lokalne župane v maju leta 2020, da bo to zajetje Suhorca in Padež in ne da bo to iz projekta, ki ga je to isto ministrstvo, samo ljudje so se zamenjali, pripravilo, vodilu v soglasju z lokalnimi skupnostmi, plačalo projekte, plačalo črpalni preizkus, podpisalo ustrezna pisna o nameri in pogodbe in sedaj očitno zavrlo. Zavrlo kljub temu, da je projekt bistveno cenejši, ekološko mnogo nespornejši in če hočete tudi bližje realizaciji, kot tega, ki se ga je lotila. Bi šel po vrsti, predsednik če mi boste dovolili kakšno minuto za to, da pojasnim situacijo. Bil sem župan nosilne občine, občine Sežana, ki je v letih 2011 do 2017 vodila aktivnosti skupaj z ministrstvom in vsemi občinami iz obale, Ilirske Bistrice in kraško brkinskimi občinami za realizacijo projekta oskrbe in obale z vodo. Ta projekt je bil ocenjen na približno 50 milijonov. Primerjamo zdaj z začetno fazo 133 milijonov, kot je zapisal. Ta projekt ni bil ocenjen kot ekološko sporen, čeprav je temu projektu, ki se ga je sedaj lotilo ministrstvo, zajetje Suhorca in Padež nasprotuje večji del strokovne javnosti in tudi lokalne skupnosti na območju Krasa in Brkinov in tudi lokalno prebivalstvo, kolikor se jaz pogovarjam. In tudi je trikrat cenejše in tudi je država, kot sem rekel že plačal projekte in vse. Kaj se je zgodilo sedaj ne vem. Tudi podatke in številke, ki jih je nizal gospod Kramer ne moram uskladiti z mojim vedenjem, glede prejšnjega projekta.

Prejšnji projekt, ki se je imenoval Projekt oskrbe obale in Krasa z vodo se je začel s črpalnim preizkusom, kot sem rekel, ki ga je plačalo ministrstvo, celo pobudniki. Ta črpalni preizkus je pokazal, da je na Klaričih kvalitetne vode za 565 litrov, mislim da je to številka. 565. Se pravi to se vklaplja v vse številke gospod Kramer, ki ste jih naštel. Kakorkoli jih obrnemo, če upoštevamo še Rožanski vodovod, pa da ne govorimo, da je še bil ilirskobistriški vodovod, kjer so še dodaten količine, torej ni nobenega razloka, kaj se je tukaj spremenilo res nihče ne ve. Mogoče kakšen ve, ampak jaz ne vem, zato sprašujem. Torej ta projekt se je začel v zavedanju, da ima obala odlično omrežje vodovodno, vendar nima ustreznega vodnega vira. Da ima Kras odličen vodni vir z zadostnimi količinami vode, vendar s sivimi lisami v omrežju in da ima tudi Ilirska Bistrice zadostne velike vire, da bi skupaj s kraškim vodovodom, ilirskobistriški vodovod dajal dodatne količine vode na obalo, seveda tudi v Ilirski Bistrici s potrebo po dograditvi in izboljšavi omrežja. To je bilo soglasno povsod. Tudi danes lahko vsakega akterja vprašamo, vsi župani so podpisali, ministri, začelo se je pod ministrom Rokom Žarnićem. Jaz se spomnim, da si je pomel roke, ko smo podpisali pismo, da je sedaj obala pa bo dobila končno vodo. No, sedaj po desetih letih vemo kje smo. No ta projekt je trajal približno do 2017, ampak aktivnosti so vodile bolj občine. Po 2015 za ministrovanja ministrice Majcnove je bil ta projekt nekako pokopan. Pokopan pa je bil ne dokončno, zaradi dveh razlogov. Zato ker država ni pristopila k izdelavi državnega prostorskega načrta, čeprav smo vse občine takrat opozarjale, da tega projekta ni mogoče speljati, če ne sprejmemo državnega prostorskega načrta, da lahko pridobimo vse ustrezne služnosti in tako naprej in kjer smo 2015 ugotovili, da smo pozni za črpanje sredstev za takratno perspektivo, ampak smo zaključili dobro, imamo projekte, bomo pač v naslednji. No, zdaj prihajamo že v naslednjo od naslednje, pa se pogovarjamo spet o nekih projektih, ki so bili pod Italijo, pod fašistično Italijo, ki je delila ta prostor zavrženi, vsaj v delu Padeža, pod Jugoslavijo zavrženo in tudi pod Slovenijo že zavrženi, vsaj kar se tiče Padeža.

In zdaj se seveda človek sprašujem zakaj trikratna vrednost? Ampak ta trikratna vrednost bo še večkratna vrednost. Namreč če sem prav razumel je tisto, kar je napisano v programu za črpanje sredstev za naslednjo perspektivo vsaj v nekem osnutku 133 milijonov, da se pripelje voda do Rodika. To ni izboljšava vodovodov po Krasu, izboljšava vodovodov po območju Ilirske Bistrice. To je da se pripelje do tam, potem je potrebno še čistilne naprave in tako naprej. To je projekt, ki je bil ocenjen na 50 milijonov. Saj lahko ne bi bil 50 milijonov, na koncu bi bil tudi več, vse vključeval. Vključeval je tudi povezave, se pravi / nerazumljivo/ rižanskega vodovoda, ilirskobistriškega vodovoda in Klaričev z zadostnimi količinami vode. Gospod Kramer je rekel Klariči imajo 75 % vplivnega območja na območju Italije. Ja, to drži. V nadaljevanju je rekel, vsaj mislim da drži, da zaradi podnebnih sprememb je nevarnost, da bo 2050 vdrla slana voda v te kaverne. Mi rečemo kaverne, ti jaški, kjer je naravni, kjer je to. Veste gospod Kramer to je vsaj malo manj verjetno, kot da bo Suhorca presahnila, ker se imenuje Suhorca, je precej suha, tako pravijo stari ljudje. Tako, da tisto, kar ste vi naštudirali po moje nisem siguren da bolj drži, kot to kar ste vi trdili. Kar se tiče pa 75 % vplivnega območja na območju Italije naj vam povem, da celotna pokrajina tržaška, ki ima 250 tisoč cirka ljudi, to je za celo Primorsko, se pravi Obalno-kraška, Primorsko-notranjsko regijo in Severnoprimorsko ali Goriško, toliko ljudi se napaja iz zajetja timov, to je reka Reke, ki pride pri Štivanu na Italijanski strani ven, to je z vode, ki pride vsa iz Slovenije. Ampak oni nimajo težav, da ta voda pride iz Slovenije. Zakaj imamo mi težave, da je del vplivnega območja na italijanski strani. Saj če se bomo tako pogovarjali, kaj bomo gradili meje še pod zemljo, ne samo nad zemljo? Mislim, da take argumente bi morali malo pretehtati, malo tako resno bi rekel pretehtati.

No, kakorkoli že. Takrat državni prostorski načrt ni bil sprejet, čeprav tam v projektu manjka samo državni prostorski načrt za trikrat cenejši projekt, kjer je država že plačevala stroške in naredila že nekaj korakov, mu manjka samo državni prostorski načrt. Jaz se sprašujem zakaj ne greste za tisti projekt narediti državni prostorski načrt, zakaj morate za trikrat dražji, okoljsko spornejši, ki ne rešuje problemov, ki jih imajo v Ilirski Bistrici in na Krasu projekt, zdaj delate študije, ki ste jih že naročili, menda se sklenili pogodbo za pet milijonov, če človek vpraša, ki je bilo v treh državah že vse zavrženo, na seji občinskega sveta občine Sežana ste rekli gospod Kramer, če se spomnimo imamo magnetogram, da ni rečemo, da bo prišlo do tega projekta, da zdaj opravljate neke študije, ampak potem berem, da je odločitev že sprejeta, uvodi so bili tudi taki in seveda jaz apeliram tukaj člani odbora, članice in člani odbora, da malo pristopite z neko trezno glavo in da na koncu koncev bo materialna škoda, finančna škoda nastajala državi Sloveniji. Kar se tiče pa okoljskega je pa tako. Zajetje Suhorce in Padeža neposredno vpliva na povodje reke Reke in neposredno na naš prvi največji samostojni in po moje tudi najpomembnejši naravni spomenik, ki je vpisan v dediščino Unesca. Katerih pa niste še nič vprašali? Saj mogoče smatrate, da niste dolžni, ampak a veste tam je tisti kazalec je šel že iz zelo zelene, kar je najugodnejše, je šel že na svetlo zeleno in je navedeno, da je šel na svetlo zeleno tudi zaradi ogroženosti Povodja. Zdaj če bomo naredili še kakšen jez gor bo lahko šel na rdečo, potem bomo en dan se zbudili, bomo rekli nimamo več na Unescu, ker ne izpolnjujemo pogoje naše najpomembnejše dobrine. Kaj pa potem?

Torej moje izvajanje gospod predsednik, člani odbora, razumite predvsem to, da se zamislimo kaj počnemo, da se trezno brez politike, kajti če bi šlo tukaj za politično rivalstvo, potem bi aktualni minister samo naredil DPN na projektu, ki je cenejši, ki okoljsko ni sporen in bi bil tudi prej narejen, kajti manjka mu samo DPN in ga uvrstiti za črpanje sredstev in lahko gre v tej perspektivi v izvedbo. Seveda vem, da so zemljiške zadeve in tako naprej. Ampak zavetje Suhorca in Padeža, čaka pa še nekaj več. Torej in zakaj je pripravljeno za to dražjo okoljsko sporno varianto, pripravljeno, da se sprejme DPN, prej pa ni bilo pripravljenosti, da se sprejme državni prostorski načrt. A ne odločamo vsi korist in interese naše države Slovenije? Zdaj, kar se tiče pa obale imate pravico do vodnega vira. Mi želimo čim prej. Jaz prihajam iz Krasa in smo pripravljeni dati ven iz kraškega vodovoda vodo čim prej, tisto ki jo najprej lahko dobite. Ne vem pa, če lahko vi zdaj odločate točno iz katerega dela, tudi če ni na vašem teritoriju, ne vem po katerem zakonu boste dobili vodni vir in z njim upravljanje. Mislim, da je to stvar nekega dogovora. Z neko dobro voljo, če se pogovorimo vsi skupaj, država je tukaj najmočnejša in najodgovornejša, apeliram predvsem na državo, da pridemo čim prej do ene razumne rešitve, predvsem pa en trezen razmislek, kajti po tej poti se bojim, da nas bo dolgo časa bolela glava in da na koncu bo več nezadovoljnih, kot zadovoljnih.

Hvala lepa.