Lep pozdrav tudi z moje strani.

Dejansko kot je državna sekretarka povedala treba še današnjo diskusijo mogoče malo podkrepiti z določenimi številkami zaradi lažjega razumevanja problematike. Govorimo o problematiki oskrbe prebivalstva slovenske Istre, kraškega zaledja s pitno vodo. To se pravi govorimo o treh vodovodnih sistemih, govorimo o osnovnem viru za vodovodni sistem rižanski vodovod Koper in govorimo o rezervnem vodnem viru za dva druga sistema kraška, to je kraški vod od Sežane in pa vodovod Ilirska Bistrica. Glede na potrebe, ker govorimo o dolgoročnem vodnem viru je bilo ponovno preučena rast porabe glede na nova izhodišča in sicer izhodiščno leto 2020, pomembno, kar je treba povedati, upoštevalo se je normirano porabo vode 150 litrov na osebo in dan. To je pomembno zato, ker je danes na obali ta potrošnja dosti večja, ampak mi se moramo tudi prilagoditi evropskim standardom in biti racionalni pri porabi pitne vode. Upoštevalo se je povečanje porabe vode v gospodarstvu, skladno z rastjo prebivalcev in pa dolgoročno zmanjšanje izgub na teh vodovodnih sistemih vsaj za 20 %. Ker tudi tu imamo danes kar dosti vode odteče stran. In pa seveda projekcija rasti prebivalstva in vse to je rezultiralo, da je maksimalno leto po porabi, leto 2049. Kjer se rabi v tem letu srednji pretok črpane vode, ki bo potreben je za rižanski vodovod 313 litrov na sekundo, za kraški vodovod 81 litrov na sekundo in za ilirskobistriški vodovod 26 litrov na sekundo oziroma povprečni pretok letni 420 litrov na sekundo. Vendar pa vemo, da oskrbujemo obalo, ki je izrazito sezonska nihanja in je nekako v lepih poletnih mesecih ta poraba dosti višja in tukaj je projekcija pokazala, dejansko izračuni, da sta to julij in avgust tista najbolj potrebna visokih količin meseca in sicer takrat se rabi na obali 422 litrov na sekundo. To govorim o mesečnem povprečju za mesec julij. To ni špica, špica je lahko tudi višja, lahko je tudi 600, 700 litrov na sekundo, ampak te stvari rešujejo kolegi v Rižanskem vodovodu z vodohrani in pa z zadrževanjem nekega vatla. To se pravi bistvo je mi rabimo leta 2049 na točki Rodik, kjer se pripelje surovo mehansko čiščeno voda iz zajetja Suhorica, skupaj 625 litrov na sekundo vode, 422 litrov na sekundo vode za Rižanski vodovod, 154 litrov na sekundo za kraški vodovod in 49 litrov na sekundo za ilirskobistriški vodovod. Ta dva zadnja omenjamo zato, če pride na katerem izmed teh dveh vodnih virov do kakršnekoli haverije. To je tisto, kar mora projekt o katerem danes govorimo, ker ena varianta je v nekem trenutku zagotoviti na tem območju. Seveda zdaj imamo dve varianti, če govorimo skozi številke, tisto, ki jo zagovarja država oziroma ki je edina, kot dolgoročna rešitev, kar so tudi dejansko že spoznali vse te občine, ki so pripravile DIP leta 2016 in so tudi dejansko napisale, da je to edini trajni vir za oskrbo obale in kraškega zaledja. In pa imamo še drugo, to pa je povezovanje teh vodovodov, ki so obstoječi, to se pravi navezava vodovoda Ilirska Bistrica in pa na Rodik in pa Klaričev na Rodik. Gre za vodne vire, ki bi zopet povzemam dokumentacije, ki je pripravljena že do PZI-ja in ki je bila tudi kot DIP narejena že leta 2017, kjer predlagatelj pravi, da se tu zagotavlja na točki Rodik 290 litrov na sekundo za obalo.

Poudarjam, to so podatki iz tega DIP-a, mi pa smo prej povedali, da v najbolj neugodnih razmerah rabimo 422 litrov na sekundo vode za obalo. Namreč moramo vedeti obala za rižanski vodovod ima več vodnih virov, Rižana kot svoj osnovni vodni vir, ki poleti tudi po štiri mesece presahne in je praktično lahko nič, potem ima Sečovlje, ki so zdaj padle skupaj z Joškotom Jurasom na Hrvaško stran in ima uvoz iz Hrvaške iz Gradolj in pa ima pomoč kraškega vodovoda zapisano 120 litrov na sekundo, mislim pa da dobivajo 90 litrov na sekundo. To se pravi v nekem trenutku se lahko zgodi, da vsi ti vodni viri, ki jih imajo tam in oni dejansko ga rabijo na točki Rodik, kjer imajo danes na primer zagotovljen iz kraškega vodovoda 90 ali pa 120 litrov na sekundo, 422 litrov na sekundo vode. Akumulacija Suhorca zagotavlja skupaj z odvzemom črpanja vode v Padežu 13 tisoč 222 tisoč kubičnih metrov volumna, kar je tista potrebna količina, letna količina kar sem prej v litrih na sekundo povedal. To se pravi ta vodni vir in to je bila izdelana na ponovno hidrologijo, ponovno je bilo preračunano, ne samo na podlagi ene vodomerne postaje na Reki, ampak je bila celotna hidrogena na novo izračunana in podatki o padavinah in je bilo zagotovljeno oziroma izračunano, da je te vode dovolj, celo več, te vode lahko zagotovimo skupaj s črpanjem iz Padeža, doline Padež, kjer je tudi že bil včasih zajem vode za kraški vodovod, skupaj 15 milijonov 200 tisoč kubikov.

Zakaj govorim o tem? tukaj ostaja lahko dva milijona kubikov na razpolago tako za namakanje, kot tudi za bogatenje Škocjanskih jam. Ker kakor jaz poznam Škocjanske jame imajo problem prenizke vode in pa onesnažene vode lahko. Vode tukaj lahko se bo to bogatilo iz tega, potem na drugi strani bo pa zaradi zaščite zaledja, tistih 500 objektov, ki je dobili kanalizacijo in čistilne naprave in to se pravi tudi onesnažena voda praktično ne bo več možnosti, ta fekalna voda da pride v Škocjanske jame. To se pravi verjetno bo to samo plus. Če še povem dejansko za ta dva vodna vira, kot smo rekli to sta povezovalni vodi, govorimo za dva obstoječa vodna vira, Klariči so tisti na kateri bazira vsa ta izračun. Tukaj je trenutno 250 litrov na sekundo, lahko se tudi poveča, ampak moramo vedeti o katerem vodnem viru govorimo. Govorimo o vodnem viru, ki ima črpališče ob mejnem prehodu z Italijo in vodovarstveno območje 75 % vodovarstvenega območja v državi Italiji na katero Republika Slovenija enostavno nima vpliva kaj se zgodi v tem zaledju. Na drugi strani, glih to je zelo nizko ležeč vodni vir, črpališče oziroma beke na kotu 16 metrov, medtem ko so črpalke mislim da 36 metrov pod morsko gladino nameščene, ampak gladina je malo višje in plato tega črpalnega vodnjaka se bo vzpostavil okoli nič ali pa še nižji nadmorski višini. Mi trenutno razpolagamo z vsemi podati in pripravljamo tudi študijo kako bomo zavarovali obalo pred dvigom morja. V letu 2050 je po podatkih ARSA in pa vseh meritev predviden dvig za 41 centimetrov, do 2100 pa 61 centimetrov gladina morja. To se pravi ta gladina morja lahko v nekem dolgoročnem, izdatnem črpanju rodih tudi povzroči, da pridemo do kakšne slane vode v tem sistemu. Kar pa to pomeni, veste. Skratka, govorimo o dveh variantah, o enih, ki ima in če se zdaj zgodi na tem sistemu, ko rabimo v točki rodih 422 litrov na sekundo vode, na enem ali drugem viru, predvsem na Klari, če je kakšna stvar, ostaneta brez vode tako kraški vodovod, kot / nerazumljivo/ rižanski vodovod.

Zdaj ne vem, če si pa želimo to, tudi investicijska vrednost ni tako velika razlika, ampak so približno enake, če želimo približati tistim 422 litrom na sekundo vode, ki jo rabi obala, se bo investicija povezave teh dveh vodnih sistemov, ker je treba zgraditi novo čistilno napravo in tako naprej, isto približala 100 milijonov, pa še vedno ne bomo imeli novega vhodnega vira, ampak dva obstoječa vodna vira. Pa še to moramo vedeti, da tega projekta, tudi če bi bil zadosten ga moramo peljati kot državni projekt, ampak je to medobčinski projekt, ki sicer lahko kandidira za kohezijska sredstva in podobno. Ampak bistvo so to številke in dejstva, ki so in te smo želeli predstaviti, da bo ta debata lažja. Jaz mislim, da bo stroka razumela te argumente in da se bo stroka usmerila v to, da bomo skupaj optimalno izvedli to, umestili v prostor, v to naravo to akumulacijo in vse te pomisleke tudi skupaj s stroko, javno stroko ovrgli oziroma skupaj pripeljali projekt tako, da bo optimalen. Ker teh primerov, da vodo pijemo iz akumulacije je v svetu dosti. Nekatere države so samo to in res je tudi kot pravi gospa Brigita Jamnik, da če ni druge razpolage, potem je pač treba imeti vodo iz akumulacije. In tukaj mislim, da edini zanesljivi vir je voda iz akumulacije.

Hvala lepa.