Lep pozdrav vsem.

Jaz bi mogoče za uvod rekla, da se s tem projektom oskrbe s pitno vodo, predvsem slovenske Istre ukvarjam že celo svojo poklicno kariero, čez dve leti grem pa v penzijo, tako da morate vedeti, da je to kar dolga doba. Srečala sem se z njim tako na fakulteti, kjer sem študirala, v vseh nadaljnjih službah in ves ta čas sem bila tako ali drugače tudi vključena v različne študije, ki so se pripravljale za različne možne vodne vire, ki so bili izpostavljeni v določenih obdobjih, kot potencialni vodni viri, ki bi lahko zadostili dolgoročnim potrebam slovenske Istre, kasneje se je pa tudi reševalo širše, se pravi da lahko tudi zagotovimo nek dodaten vodni vir za Kras, kjer so vezani vsi prebivalci tega območja samo na dva vodna vira. Leta, če samo omenim, prej je bilo rečeno, da se ta voda išče že dolga leta, se pravi že leta 1969 se je začela zgodba za študijami različnih vodnih virov in med najbolj predelanimi ali pa največkrat tudi obravnavani so bili vodni viri Rižana z akumulacijo kubet izvir Malni, reka Reka z akumulacijo / nerazumljivo/ MOL-a, potok Padež z akumulacijo, zajetje Brestovica in pa Reka z akumulacijo Padež. Te variante so bile, torej vsaka od teh variant je bila obdelana posebej in nikoli spravljena na skupni imenovalec, da bi lahko dobili celovit pregled katera varianta je optimalna.

Zato je bilo leta 2002 na Ministrstvu za okolje in prostor takrat narejena celovita študija, ki je obravnavala po enotnih kriterijih vse te možne variante in sicer kriteriji so pa bili, da je to strateški dolgoročni vodni vir, ki je na slovenski strani in ga tudi lahko varujemo z vsemi vodovarstvenimi pasovi. Da je to dodaten vodni vir, da ni v sistemu, ker veste, da na Krasu so vsi sistemi ranljivi in če tako, kot je lansko leto Rižana izpadla ven, potem nimamo nobenega možnega vodnega vira. Da je to za dolgoročni vodni vir, se pravi da ne rešujemo srednjeročno neke zadeve samo delno. Da zagotavlja vodo tako v celoti za slovensko Istro in predstavlja možnost, da se na ta vodni vir v primeru havarije oziroma v primeru pomanjkanja vode priključijo torej slovenskobistriški vodovod in pa kraški vodovod. In seveda glede na evropske predpise, ki se jih dosti tukaj omenja in ta vodni vir mora biti tudi v istem povodju, ker nekako direktiva, okvirna vodna direktiva prepoveduje rabo vodnih virov iz drugih povodij, v primeru da so v lastnem povodju zadostne količine. Po teh enotnih kriterijih so bile obdelane vse variante enakovredno, tudi hidrološko, tudi kar se tiče možnosti izvedbe, kar se tiče izdatnosti na dolgo dobo in takrat je bila sprejeta tudi odločitev, da po teh kriterijih je edini ustrezni vodni vir, ki ustreza vsem tem kriterijem, dve varianti sta bili, torej zajezitev Padeža ali pa zajezitev Suhorice ali pa veliki Padež, kjer bi bila zajezena oba pritoka reke Reke. V okviru takrat pripravljenega DLN-ja, ki se je potem prekinil so bile že izdelane določene strokovne podlage, pridobljena tudi določena soglasja, med drugim tudi Škocjanskih jam, kjer se je izkazalo, da lahko akumulacija kvečjemu še dodatno dodaja vodo v Škocjanske jame, ne pač da bi zmanjševala količine v Škocjanske jame in seveda vse ostale strokovne podlage, ki so zahtevane v okviru DLN-ja. Ker je pač ta projekt bil takrat zaustavljen, delno dejansko iz strokovnih razlogov, delno tudi ker ni bilo volje odločevalcev je potem kot del tega projekta se nadaljeval projekt povezave Brestovice in bistriškega vodovoda, ki je bil tudi obdelan do nekje idejnih zasnov, bila je pripravljena tudi vloga, posredovana na Ministrstvo za okolje in prostor, takrat za sofinanciranje in moj kolega bo potem tudi podal neke podatke iz te študije, ki je bila ponovno potem obnovljena in tu jasno piše v tej študiji oziroma v tej vlogi, da je to srednjeročna rešitev, ki na dolgo dobo do 2050 ne more zagotavljati zadostnih količin vode. Ta projekt je takrat tudi bil prekinjen zaradi, mislim da nesoglasja občin in zadeva se je ustavila. Potem so bile narejene še številne študije, med drugim tudi desalinizacija in na koncu je še danes Istra brez vode. In zdaj mi na ministrstvu ne vidimo več razloga, da bi ponovno študirali vse te vodne vire, ki so bili že ničkolikokrat preštudirani s strani različnih strokovnjakov, različnih strokovnih hiš, ki verjetno poznajo stroko dobro in zakaj bi zdaj to ponavljali in na koncu zgubljali leta, spet leta, da na koncu pa vodnega vira še vedno, torej Istra bi bila še vedno brez vodnega vira.

Tudi ta moment, mogoče še ta poudarek se, pa me naj kolegi popravijo iz rižanskega vodovoda se v času uvoza vode iz Hrvaške obala oziroma Istra oskrbuje z površinsko vodo, sicer preko Gradolj, ampak to je iz skupne akumulacije, ki je bila narejena v bivši Jugoslaviji, Butoniga in ta voda gre sicer preko Gradolj potem z kasnejšo meddržavno podpisano pogodbo v določenih količinah na rižanski vodovod, v Pulo, se pravi, ker Butoniga akumulacija je bila narejena za celo Istro takratno, v Pulo pa gre voda direkt iz akumulacije, seveda z ustreznim čiščenjem. Tako da mislim, da tukaj, kar se pa tiče vseh teh vprašanj, ki so bila izpostavljena, kvaliteta vode, višina pregrade, tesnitev, geološke študije in tako naprej, če ste prebrali projektno nalogo, ki je tudi javno objavljena, ker izvajalec je bil že izbran in je tako razpisna dokumentacija, kot ta projektna naloga bila objavljena, je pa v tej projektni nalogi napisano notri dve pomembni stvari, ki jih je treba tukaj poudariti. In sicer, da se bodo vse te študije, ki so potrebna v okviru priprave državnega prostorskega načrta, govorim tako o celoviti presoji vplivov na okolje, vseh strokovnih podlag za Škocjanske jame, za geologijo, za kvaliteto vode, za način čiščenja in tako naprej da ne naštevam je to predmet tudi višina jezu, tudi gradnja jezu, tudi tesnitev in tako naprej. Vse to je predmet projektne naloge, ki pa je zdaj v, torej projekt je pa zdaj v začetku izvedbe. Mi pripravljamo pobudo, ki še ni bila s strani vlade potrjena, že v okviru pobude vam bo kolega potem dodal tudi so pa bile narejene nove hidrološke analize in pa določene stvari, ki so bile potrebne že za samo pobudo. Druga stvar, ki pa je zelo pomembna, kraški in ilirskobistriški vodovod bodo dobili tudi v okviru tega projekta vse potrebna idejne zasnove za svoje vodovode, se pravi tisti del, kar manjka oziroma tudi možno navezavo na novi vodni vir, tudi čistilno napravo za pitno vodo, če se bodo odločili za priključitev na ta rezervni vodni vir, tako da tukaj ne bodo izpadli iz tega ven, kot rečemo da zdaj od tega projekta pa te občine ne bi nič imeli. S tem, da tudi ta del je zajet v projektni nalogi, seveda pa vodovodi, kot taki, same cevi niso predmet državnega prostorskega načrta, bo pa v okviru tega projekta to pripravljeno, potem bodo pa lahko tudi občine, tako kot so že enkrat, upam da tokrat uspešno pa kandidirale tudi za sredstva naslednje kohezijske politike, kot so do zdaj tudi za sofinanciranje teh vodovodov v obeh občinah oziroma v občinah, ki so priključene na posamezne obstoječe vodne vire. Tako, da jaz bi samo toliko dodala. Mogoče pa samo ne želimo zdaj vam jemati veliko časa, da bi vam besedo jemala, ampak mogoče pa le da še kolega Kramer, ki je tukaj v imenu investitorja, to je DRSV predstavi samo ene par številk, ki smo jih zdaj tudi ažurirali oziroma pridobili za ilustracijo vodnih količin v teh vodnih virih.

Hvala lepa.