Hvala, predsednik za besedo. Pozdravljeni spoštovani predsednik, seveda vsi vabljeni, kolegice in kolegi.

Naj na kratko povzamem bistvo današnjega sklica nujne seje, za katerega smo se odločili v Poslanski skupini SAB, socialnih liberalcev. Prebivalci slovenske Istre že predolgo čakajo na to, da jim bo ustavna pravica do pitne vode tudi dejansko in nemoteno zagotovljena. Pri iskanju vodnega vira za oskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja gre za izjemno kompleksno in zahtevno vprašanje. Številni deležniki so rešitve pospešeno iskali že vse od 80-ih let dalje. Na mizi je bilo kar nekaj variant, toda vedno se je izkazalo, da so bile ali pomanjkljive ali premalo celovite. Nekako najbližje uresničitvi sta v zadnjih letih prišli dve različici. Po prvi bi se povezalo brestoviški in ilirskobistriški in rižanski vodovod, po drugi trenutno najbolj aktualni pa bi se zajezil potok Suhorica in eventuelno še potok Padež. Po zajezitvi Suhorice s 57 metrskim zidom bi nastala prvo akumulacijsko jezero za pitno vodo pri nas. Pri drugi že omenjeni različici bi se povezali ilirskobistriški, kraški in rižanski vodovod. Zagovorniki te rešitve so prepričani, da bi na ta način prišli do najboljše rešitve, saj bi to, če lahko to strnemo tako v A točki, v celoti zadoščala trenutnim in pričakovanim potrebam, kot B, obnovila bi se tudi na nekaterih mestih popolnoma zastarana infrastruktura, zaradi katere vodovodi beležijo izgube. Ministrstvo za okolje pod vodstvom mag. Vizjaka se je odločilo narediti konec tej jari kači. Zagotavljanja vira pitne vode za Istro in odločili so se, da pohitijo z zadevami. To je že prav, toda v Poslanski skupini SAB nismo prepričani, da gre pri zajezitvi Suhorice res za najbolj optimalno varianto. Dejstvo je, da obstaja cel kup pomislekov, ob katerih se poraja dvom, da to ne drži. Naj jih naštejem samo nekaj zelo na kratko, ker bo potem v razpravi sami mislim tako ali tako govora o vsem tem. Za našo poslansko skupino kot pobudnike za vpis pravice do pitne vode v Ustavo je prvi pomislek, ki ga je vredno izpostaviti kvalitetna pitna voda, ki se bo na ta način zagotavljala.

Zdaj, prebivalci Istre zaslužijo vodo in zaslužijo jo tudi čim prej. Vendar pa ni vseeno kakšno vodo bodo dobili. Nadzemna voda se v kakovosti vode ne more niti približno kosati s podzemno vodo. Ob naselitvi cianobakterij je v vodi zaslediti cianotoksini in izjemno zaskrbljujoče je, da teh po mnenju strokovnjakov ni mogoče odstraniti niti z ultrafiltracijo. Zdaj na sejo je bila vabljena tudi strokovnjakinja, dr. Brigita Jerman, ne vem če je tu, v glavnem, ki bo zagotovo več povedala o tem. Ampak tako, kot smo izpostavili že v sklicu je opozorila, da odločitev za akumulacijo, kot vir pitne vode lahko pravilna edina ali v primeru, ko so bile učinkovito izkoriščene vse druge rešitve. Zdaj ponavljam, vse druge rešitve, to je zelo pomembna zadeva. Akumulacijska, stoječa voda je namreč najslabša, zato se izkorišča res v najskrajnejših primerih. Drugi pomemben pomislek je dejstvo, da se bo zaradi akumulacije znižal pretok vode skozi Škocjanske jame, kar bo seveda pustilo posledice in bi lahko prizadelo veliko škodo temu jamskemu sistemu. V skrajnem primeru bi lahko vse skupaj pripeljalo celo do izgube statusa svetovne dediščine Unesca. Nujen se nam zdi tudi premislek, ki ga sprožijo opozorila o tem, da imata potok Suhorica in Padež večino leta prenizek odostaj, da bi lahko napolnila akumulacijo. Bistven podatke pri tem ali je to mogoče ali ne je podatek o pretoku teh dveh potokov. Toda iz pobude iz Dipa jasno izhaja, da so bili uporabljeni podatki o pretoku reke Reke, nato pa je bila narejena projekcija izračuna pretokov. Tudi v pobudi jasno piše točna določitev pretoka je zanesljiva. Zato sprašujem, je možno, da iz te moke sploh ne more biti kruha? Je možno da Suhorica torej sploh ni zmožna napolniti akumulacije ali pa bi za to potrebovala veliko dlje časa, kot je predvideno. In gre pri pretoku pretokov za naravno dejavnost na katero ni mogoče vplivati, jo je pa nujno treba upoštevati pri tem, za katero različico se odločim enako velja za geološke danosti. Tudi teh ne moremo spremeniti in v zvezi s tem so denimo Italijani na začetku 20. Stoletja prišli do zaključkov, da je projekt akumulacije geološko sporen. In tudi dandanes strokovnjaki opozarjajo, da potencialno težavo predstavlja tesnitev jezera in da bo morda odtekala voda tudi treba preprečiti in dodati z dodatnimi tesnimi tudi ukrepati. Potem je tu seveda še vrednost investicije kar ni zanemarljiva. Po končnih ocenah naj bi znašala približno 130 milijonov, a mi točno vemo v Državnem zboru, pri vsakem projektu, ki pomeni ena začetna investicija in koliko se zaključi investicija. Žalostno, ampak to so resnice.

Se pravi začetek je 130 milijonov. Kar veliko glede na vse, kar sem že izpostavil tudi, da sem marsikatero točko, na katero tudi opozarjajo lokalne skupnosti se nisem še niti dotaknil, jih bomo pa zagotovo slišali v razpravi s kolegi. Slišati je skratka ogromno očitkov, da gre za ekološko sporen in predrag projekt, ki bo lokalnim prebivalcev povzročil nepopravljivo okoljsko in bivanjsko škodo. V Poslanski skupini SAB socialnih liberalcev menimo, da je treba obe varianti primerjati med sabo in še enkrat preveriti kakšne so finančne zahteve pri obeh, kakšen je njun vpliv na okolje, kaj pokaže prostorska in trajnostna primerjava. Prepričati se želimo, da bo na podlagi strokovne razprave in preveritve vseh možnosti resnično obveljala najbolj ekonomična in sprejemljiva različica tako družbeno, kot naravno in da bo odločujoče pri njenem sprejemanju vodila skrb za ljudi in naravo, ne pa za kapital. Tako, kot smo zapisali že v samem sklicu je naš osnovni namen prisluhniti vsem, ki se jih tematika zadeva, strokovnjakom predvsem, direktorjem vodovodov, predvsem pa tudi lokalnim skupnostim. Še enkrat bi rad poudaril, da razumemo naveličanost prebivalcev slovenske Istre, ki res predolgo čakajo na to, da se jim naposled zagotovi vodni vir. Ampak vsi skupaj moramo tudi razumeti za kako pomemben projekt gre in zavedati se moramo kako nepopravljive posledice imajo lahko morebitne neustrezne odločitve. Prepričani smo, da se ministrstvo nikakor ne sme zaleteti in da mora biti res izbrana najboljša možnost.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje, se veselim današnje razprave in upam, da bo tudi ta pripomogla k razjasnitvam. Toliko za enkrat z moje strani. Hvala, predsednik.