Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika svojih pristojnosti in dala pisno mnenje. V mnenju smo poudarili, da pravni interes kot procesno predpostavko za vložitev pobude za oceno ustavnosti predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil v izhodišču opredeljuje že Ustava, ki v 162. členu določa, da se postopek začne bodisi na podlagi zahteva upravičenih predlagateljev, ki jih določa zakon bodisi na podlagi pobude, ki jo lahko vloži vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Vloga zahteve po pravnem interesu je omejevalna in pomena, da pobuda ni akcijo popularis za katero bi bil legitimiran vsakdo, ki bi želel zgolj na splošno varovati ustavnost in zakonitost pravnega reda temveč mora neposredno posegati v njegove pravice, pravne interese ali pravni položaj. V mnenju je ZPS izpostavila, da je pravni interes absolutna procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka, kar velja v vseh vejah procesnega prava tudi v postopkih, ki se na podlagi 6. člena Zakona o Ustavnem sodišču v postopkih pred Ustavnim sodiščem uporabljajo smiselno. Po splošnem pojmovanju, ki izhaja zlasti iz teorije civilnega procesnega prava je bistvo pravnega interesa v tem, da mora sodno ali drugo pravno varstvo stranki nuditi neko dejansko korist, ki je brez tega varstva ne bi mogla doseči. Pravno varstvo mora torej biti učinkovito in ne zgolj teoretično. Predlagana ureditev torej po mnenju ZPS posega v sam koncept pravnega interesa, ki v sporu o ustavnosti in zakonitosti predpisa pomeni, da mora biti podana osebna, neposredna in konkretna povezava z izpodbijanim aktom morebitna ugodna odločitev Ustavnega sodišča pa mora privesti do spremembe oziroma izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. V sami naravi pravnega interesa kot procesna predpostavka je, da mora obstajati v vseh fazah postopka tudi ob odločanju. Z odločanjem o pobudah za oceno ustavnosti predpisov, ki v pravni položaj posameznika ne posegajo več in odločitev Ustavnega sodišča na njegov položaj sploh ne bi imela vpliva bi pobuda tako dobila učinek akcijo popularis in se približala oziroma enačila z zahtevo upravičenih predlagateljev, kar bi lahko bilo sporno z vidika določbe drugega odstavka 162. člena Ustave, ki te položaje razmejuje. Predlagana ureditev tudi odstopa od procesne ureditve, ki velja v vseh sodnih in drugih pravnih postopkih, ustvarja pa tudi nekonsistentnost in nejasnost glede procesnih predpostavk znotraj samega zakona, saj za odločanje o pobudi uvaja milejše pogoje kot za druga pravna sredstva. Ob tem gre izpostaviti zlasti ustavno pritožbo kot sredstvo namenjeno varstvu človekovih pravic in svoboščin, kjer je prav tako potrebno izkazovati pravni interes ves čas postopka. Omeniti pa je treba še ureditev 47. člena Zakona o Ustavne sodišču, ki že sedaj omogoča presojo predpisov, ki so tekom postopka prenehali veljati tudi v tem primeru mora biti izkazano, da v času odločanje posledice proti ustavnosti niso bile odpravljene. V mnenju je ZPS tudi pripombe k posameznim členom z zakonodajno tehničnega vidika in pri tem opozorila zlasti na nejasnosti in terminološko neusklajenost določbe 2. člena, ki se nanaša na poziv k dopolnitvi pobude ter tudi na nedoločnost 3. člena z vidika časovne izkazanosti pravnega interesa.

Amandmaji, ki so bili vloženi danes sem jih prejela tik pred začetkom seje. Na prvi pogled z vidika jasnosti in določnosti naslavljajo pripombe z nomotehničnega vidika si pa pridržujem še kasnejše stališče glede teh amandmajev.

Hvala.