Hvala lepa, gospod predsednik.

V tem mandatu smo se enkrat že srečali s podobno rešitvijo, in sicer smo pred približno letom dni novelirali ta zakon, v katerem smo uredili pravico oziroma položaj 30 poslancev, ki so sprožili zahtevo za presojo ustavnosti, pa se je zaradi daljšega odločanja Ustavnega sodišča večkrat zgodilo, da jim ni bil potem več priznan pravni status oziroma pravni interes, ker je število podpisnikov padlo pod dogovorjen kvorum, se pravi, pod 30. To se je v zadnjih nekaj letih zgodilo velikokrat in s tem je Ustavno sodišče na nek način izvotlilo pravico poslancev, praviloma poslancev opozicije, da uveljavijo oziroma dosežejo presojo spornega zakonskega akta pred Ustavnim sodiščem.

Že takrat, ko smo obravnavali predlog, o katerem govorim, se je sprožila razprava tudi o tem, da je problem tudi na tem drugem delu tega zakona, ko nekvalificirane osebe oziroma tisti, ki izkazuje pravni interes, oziroma državljani vložijo pobudo za oceno na Ustavnem sodišču. In tudi njim se je zaradi dolgotrajnosti postopka velikokrat zgodilo, da je Ustavno sodišče ugotovilo, da ne obstaja več njihov pravni interes. Skratka, zaradi dolžine postopka se je status vlagatelja pobude na Ustavnem sodišču spremenil in ker je Ustavno sodišče ves čas postopka ugotavljalo izpolnjevanje pogojev pobudnika, je v določeni fazi postopka ugotovilo, da ta ne izkazuje več tega pravnega interesa, da ne izpolnjuje več statusa, in je tako pobudo potem enostavno zavrglo.

Rad bi opozoril, da Ustavno sodišče te pobude ureja ali pa presoja v dveh korakih: najprej ugotavlja, ali pravni interes pobudnika zahteve sploh obstaja, in v drugi fazi, ali ta pobuda ureja tudi pomembno ustavnopravno vprašanje. Ko nekdo ta dva kriterija izpolni in se začne postopek na Ustavnem sodišču, ki lahko traja dve leti, tri leta, je po mnenju tudi nekaterih drugih zelo nekorektno, da potem čez dve leti Ustavno sodišče kar naenkrat ugotovi, da pa ta pravni interes več ne obstaja. Predlog zakona, ki sem ga predložil, ureja ravno to stanje. Se pravi, stanje, ko gre pobuda skozi oba filtra na Ustavnem sodišču, in predlagam, da se to uredi tako, da mora o taki pobudi Ustavno sodišče odločiti, ne da potem čez dve leti ugotovi, da je nekdo pač izgubil ustrezen pravni položaj za obravnavo njegove pobude na Ustavnem sodišču. Tu je treba tudi upoštevati, da take pobude vlagajo državljani lahko samo tedaj, ko so izčrpali pravna sredstva, se pravi, da so dali dolgotrajen proces skozi že na rednih sodiščih, kar traja lahko nekaj let, tudi deset let, potem še ujame in izpolni pogoje za obravnavo na Ustavnem sodišču, kar lahko traja še leto, dve ali tri. In potem naenkrat Ustavno sodišče ugotovi, da ne izpolnjuje več enega izmed kriterijev. Skratka, mislim, da je tak način obravnave problematičen, in v teh primerih, ko nekdo prestane to sito na vstopu, da bi moralo Ustavno sodišče v teh primerih tudi odločiti. Če povem samo nekaj primerov. Gre za, recimo, primer iz delovnopravnih razmerij, recimo, iz družinskih pravic z izgubo službe. Recimo, status izgubi nekdo v tem postopku, ki je izgubil službo, toži, gre skozi vsa pravna sredstva, potem pa v času, ko Ustavno sodišče njegov položaj obravnava, dobi zaposlitev. In zaradi tega pade iz sistema obravnave. Tu gre tudi za določene socialne transferje, gre za skrbništvo otrok in podobne druge primere.

Rad bi opozoril še na nek problem. Na Ustavnem sodišču je več tisoč spisov in Ustavno sodišče praktično vsakega od teh spisov redno kontrolira ali še obstaja pobudnikov pravni interes. Imamo pa na sodišču samo 9 sodnikov in za teh 9 sodnikov ustavni sodniki niso v stanju ugotoviti kdo je v koliziji interesov in bi se moral recimo iz sojenja izločiti za ostale državljane pa to preverja. Jaz mislim, da je to pravzaprav zelo bom rekel nekorektno.

Kot rečeno ta novela omogoča oziroma nalaga Ustavnemu sodišču, da v postopku odloči. Predlaga se tudi z novelo, da v primeru, ko Ustavno sodišče ugotovi, da je ta vloga pomanjkljiva, da pozove pobudnike tudi k dopolnitvi, kar se mi zdi normalni pravni standard in jaz mislim, da bi na tak način, če bi te stvari upoštevali naredili bi rekel državno upravo oziroma tudi sodstvo bolj prijazno do državljanov. Na mizo ste dobili tudi predlog amandmajev predlagam, da se jih obravnava kot amandmaje odbora in da tisti amandma, ki je bil vložen mislim, da 28. aprila štejete, da je umaknjen. Jaz mislim, da je treba v tem konkretnem primeru zasledovati pravice državljanov to se pravi, da jim institucije služijo, da izpolnijo svoj pravni interes in ne moremo nad državljana na njegovo ustavno pravico dati institucijo, ki po tem, ko izpolni kriterije za obravnavo odloča o tem ali še izpolnjuje pogoje za te stvari. Tudi nisem čisto prepričan, da način kontrole, ki ga izvaja Ustavno sodišče, da je skladen z zakonom oziroma s pooblastili uradnikov zaposlenih na Ustavnem sodišču, kajti po zakon o vstopu do informacij javnega značaja so restrikcija tam precej močne in tudi iz tega vidika se mi zdi, da bi bilo treba te situacije še dodatno malo preveriti in presoditi.

Skratka predlagam kolegi, da predlog novele zakona obravnavate oziroma tudi, potem s priloženimi amandmaji sprejmete.

Hvala lepa.