Dober večer. Pozdravljani. Gospa predsedujoča, državni sekretar, poslanke in poslanci.

Sem si zapomnil glede te besede, tako da bom probal zdaj vse povedati in to na hitro, da ne zadržujem preveč. Prihajam iz turistično gostinske zbornice, bi pa takoj že upravičil tudi gospoda Blaža Cvara iz sekcije iz gostinstvo pri obrtno podjetniški zbornici, ker je žal zadržan in ni mogel termina prestaviti, mislim pa da to vseeno ne bo vplival na to kar bomo povedali, zato ker je prvo sporočilo to, da vseeno je ta kriza prinesla tudi nekaj pozitivnega in to izjemno, izjemno tesno sodelovanje vseh nas združenj v turizmu. Med seboj zbiramo informacije iz terena, potem usklajujemo predloge, predlagamo, komuniciramo z ministrstvom in ostalimi ministrstvi. Mislim, da nas je zdaj že 17 podpisnikov, raznoraznih združenj in nekako skušamo zagotoviti nek glas turizma in s tem tudi odločevalcem pomagati pri odločitvam. Mislimo, da je bolje da dobijo en predlog, kakor da jih dobijo 15 ali pa 20. Zdaj jaz bi tako rekel. Ne bom ponavljal vsega, nima smisla, ker je bilo zelo dobro predstavljeno kakšna je situacija v turizmu. Zdaj državna pomoč absolutno je bila in je bila v glavnem zelo dobra in pravočasna. Problem je pa v tem, ker je globina zame krize taka, da te obstoječi ukrepi enostavno niso dovolj, zato pozdravljamo seveda tudi napovedano sprejetje interventnega zakona v turizmu, ki smo tudi zelo intenzivno sodelovali skupaj z preostalimi združenji in seveda pristojnim ministrstvom in računamo, da bo ta ukrep oziroma ta zakon nudil to potrebno dodatno pomoč podjetjem pri preživetju te krize. Zdaj ključno se nam zdi, da so ti glavni ukrepi, ki so že v veljavi, se pravi čakanje na delo, skrajšan delovni čas in pa sofinanciranje fiksnih stroškov, da se podaljšajo do konca leta. To pa zato, ker je pričakovano okrevanje panoge postopno in bo trajalo očitno kar nekaj časa, da se vrnemo na visoke številke iz prejšnjih let. Pa tudi napovedi evropskega turističnega združenja s katerimi tudi zelo tesno sodelujemo, tudi na nivoju Evropske unije predlagajo podaljševanje teh ukrepov do konca leta. Naslednja s tvar, ki bi jo poudaril je pa tudi to, tukaj dobivamo zelo veliko klicev in majlov naših članov, da je moratorije za plačilo finančnih obveznosti podjetij nujno potrebno podaljšati, ker enostavno pri tako dolgem času ne obratovanja in ne zagotavljanja prihodkov enostavno nimajo od kod vzeti sredstev. Vezano na Evropsko komisijo je pa tudi začasni okvir. Mislim, da je sekretar Zajc prej tudi omenjal. Konec januarja je Evropska komisija že dvignila dovoljene limite državne pomoči, vendar je kriza tako globoka, da naša največja podjetja, zdaj počasi bodo že te povišanega pregove pomoči je ključno za njihovo preživetje, da se skuša v komunikaciji z komisijo doseči ponoven dvig teh limitov. To mi tudi na liniji / nerazumljivo/ istočasno direktno tudi poskušamo doseči.

Zdaj, kar se tiče interventnega zakona, jaz pozdravljam tudi stališče državnega sekretarja, da bomo ponovno sodelovali pri pregledu / nerazumljivo/ ali pa predlaganega zakona. Zdaj, to kar bi mogoče že na tem mestu poudaril je to, da je treba zelo paziti, da bodo kot prejemniki ukrepov, zlasti enkratnega dodatka za turizem dejansko vključene vse SKD dejavnosti v turizmu. Zdaj se je na raznoraznih razpisih dogajalo, da je bila kakšna dejavnost tudi izpuščena, bodisi žičničarji, bodisi igralniška dejavnost, rent a car-ji ali kdo drug. Bi rekel turizem je zelo heterogena panoga in zaradi tega je treba paziti, da so dejansko vsi zajeti, to se mi zdi izjemno pomembno poudariti. Kar se tiče sploh financiranja fiksnih stroškov. Zdaj glede na dolgotrajnost krize, kot smo tudi predlagali je potrebno poskrbeti tudi to, da se v obdobje upravičenosti financiranja vključi tudi lansko leto. Prva zapora spomladi in pa potem tudi za določene segmente tudi ostalem delu leta. Turistične bone, tako kot je bilo rečeno v osnovi je seveda dober ukrep in je določenim destinacijam in podjetjem izrazito pomagal, določenim pa prav nič. Zaradi tega smo mi predlagali izdajo novih bonov z razširjeno možnostjo uporabe, torej tudi izven nastanitvenih kapacitet. Kar se tiče regresa pa to tudi pozdravljamo in mislimo, da je potrebno nujno ga sofinancirati, ker podjetja enostavno nimajo sredstev, ne zdaj, niti jeseni jih ne bodo imeli določena. Kar se tiče odpiranja kapacitet. Ja, tudi mi zdaj z nestrpnostjo čakamo, če bo danes kaj novic. Kar se tega tiče, mi smo predlagali že kar nekaj časa nazaj prioritetno odpiranje kapacitet, kjer je lažje zagotavljati varno poslovanje in bivanje tako gostov, kot zaposlenih. Tukaj mogoče kot primer tudi kemper recimo navaja kot del turizma, kjer poteka v glavnem na prostem in potem tudi še manjše kapacitete seveda prioritetno, ostale pa čim prej. Zaradi tega, ker je zelo pomembno, da se zagotovi to, da bodo podjetja poslovala v glavni sezoni, glavni poletni sezoni. Slovenija je, tako kot večina evropskih držav izrazito sezonska, kar pomeni, da nekje od maja do oktobra se realizira tam cirka 70, 75 % posla in je zelo pomembno, da je poslovanje v tej glavni sezoni odprto in neprekinjeno, brez kakšnih zapiranj morebitnih, ker je škoda še toliko večja v sezoni, tako da upamo, da bo temu tako. Pa tudi nekaj je treba vedeti. Tudi, ko se formalno lahko odprejo kapacitete, seveda ne pomeni, da ne bodo takoj polne. Pač nekaj časa je potrebno pri določenih dejavnostih, kot je gospod Bricl tudi prej govoril, pa bo verjetno gospod Kovačič potem tudi še povzel, se je rezervacija dogajal na izrazito dolg rok, praktično so zelo redki segmenti turizma, ki takoj začnejo v polni meri lahko delovati, zato je treba res pohiteti z odpiranjem, da se do sezone nekako zagotovi polno poslovanje kapacitet, ki bo omogočalo preživetje podjetjem. Včasih so tudi higienska priporočila NIJZ-a zelo neživljenjska. To opozarjajo zlasti gostinci trenutno, te razdalje med mizami tri metre, številnim manjšim ponudnikom onemogočajo neko normalno poslovanje. To naslavljamo tudi na NIJZ predloge. In pa to, glede na to, se strinam z gospodom Zajcem, mednarodni turizem je izjemno pomemben ali pa odločilen, tako da je treba tudi čim prej mislim, da postaviti neke jasne pogoje za prehajanje mej. To digitalno potrdilo, zeleno seveda se nam zdi v redu, ampak čim prej je treba jasne pogoje postaviti.

Če pa sklenem, da ne bom predolg. Smo pa še dve pobudi dali, pa zaenkrat še neuspešno. Eno je, da se zaradi zagotavljanja večje varnosti in večje konkurenčnosti zagotovi, tako kot delajo zdaj v teh dneh pa tednih Hrvati recimo, da se prioritetno cepi zaposlene v turizmu in pa kot predlog, nekako bi rekel omogočanja boljše pozicije podjetij, tudi znižanje DDV-ja v turizmu in pa davka od posebnih iger na srečo v igralništvu, ki bi na kratek rok tudi prinesel določena dodatna sredstva podjetje. Toliko. Zdaj še to mogoče, da mi kot zbornica seveda skušamo zastopati in predlagati neke skupne imenovalce različnih segmentov turizma, seveda pa določeni segmenti potem še samostojno naslavljajo predloge, ki so seveda specifični za ta segment. Mi pa kot rečeno neke skupne zadeve skušamo predlagati in te ukrepi, ki so zelo pomembni, kot sem že prej omenil od čakanja na delo do financiranja fiksnih stroškov in tako naprej so te, ki jih večina segmentov lahko s pridom uporablja. Tako, da zahvala tudi pristojnemu ministrstvu za sodelovanje in vso pomoč do sedaj in verjamem, da bomo našli skupen jezik tudi glede dodatne pomoči in odpiranja kapacitet.

Hvala.