Dober večer. Spoštovana predsedujoča, cenjeni poslanci, državni sekretar. Moje ime je Iztok Bricl, sem direktor Gospodarskega razstavišča in pa obenem tudi predsednik zbornice, industrije sejmov in pa srečanj.

Mi smo naši zbornico ustanovil pred dobrim mesecem dni, predvsem zaradi pereče situacije kateri smo ji priča že 14 mesecev. Naši člani so od sejmarjev, pa do postavljalcev oprem, organizatorji dogodkov, agencije. Skupaj nas je v bistvu preko 60 podjetij že, imamo pa preko 100 milijonov evrov realizacije. Kot je že omenil državni sekretar, naša dejavnost stoji od 8. marca lansko leto, ko je bila razglašena epidemija, kar je skupaj že 14 mesecev. Nenazadnje v bistvu smo bili prvi, ki smo morali zapreti vrata, da tako rečem in bomo tudi zadnji, ki jo bomo odprli. In topogledno nas je covid izjemno, izjemno prizadel. Če malo pogledamo doslej sprejete ukrepe Vlade Republike Slovenije ti predvsem rešujejo zaposlene, predvsem z ukrepi na čakanju na delo doma in pa skrajšan delovni čas, ne rešujejo pa podjetja. In jaz se bojim, da glede na to, da ne rešujemo podjetja, da zaposleni, ki trenutno so še, da tako rečem umetno zaposleni, se ne bodo imeli kam vrniti, če bodo ta naša podjetja propadla. Imamo tudi primerjalne analize in sicer med vsemi evropskimi državami je Slovenija ena izmed redkih, ki za to našo dejavnost ni pripravila res posebnih ukrepov. Edino kar smo bili deležni je, da smo koristili ukrepe čakanja na delo doma in pa skrajšan delovni čas in pa delno, jaz temu rečem minimalno pokritje fiksnih stroškov, ki so jih koristila samo nekatera podjetja. Na primeru Gospodarskega razstavišča vam lahko povem, da pri nas je refundacija teh stroškov znašala samo 30 %, preostalih 70 % je moralo pokriti podjetje samo, kljub temu, da ne delujemo že 14 mesecev. Moram reči, da že od začetka marca oziroma aprila lanskega leta naslavljamo na Vlado Republike Slovenije predloge ukrepov za pomoči, ampak jih žal nismo bili uslišani. Naš zadnji predlog je romal na predsednika vlade in sicer 1. aprila, še isti dan v bistvu so nas preusmerili na Ministrstvo za gospodarstvo in zdaj čakamo s strani Ministrstva za gospodarstvo povabilo na sestanek, kjer bi lahko detajlno predlagali naše ukrepe. Naše ukrepe sem pa povzel v treh skupinah. In sicer prva skupina so ukrepi za sanacijo podjetij, drugi ukrep so tako imenovani zakonski ukrepi in tretji ukrep so garancijski ukrepi. Jaz bi si vzel še toliko časa v bistvu, da bi na hitro pojasnil kaj je vsebina teh ukrepov in sicer ukrep za sanacijo podjetij, prvi ukrep, ki ga predlagamo je podaljšanje čakanja na delo doma in sicer do 30. junija z možnostjo podaljšanja celo do 30. septembra, sofinanciranje skrajšanega delovnega časa do 30. junija in podaljšanje tudi do 30. septembra. Delno je že okoli tega govoril državni sekretar gospod Zajc, da bo spravljeno skozi interventni zakon, da tako rečem.

Potem podjetja, ki so na robu preživetja v bistvu nimajo za izplačilo regresa. Predlagamo, da izplača minimalni regres v znesku 1024 evrov, ki ga krije država oziroma vlada in pa dva zelo pomembna ukrepa, ki se pa nanašata na naša podjetja, ker v bistvu vsa naša podjetja, ki so člani zbornice industrije sejmov in srečanj imajo preko 70 % izpad prometa. In prvi ukrep bi bil tukaj in sicer enkratna pomoč vsem podjetjem, ki beležijo nad 70 % izpad prometa marca lansko leto, glede na marec 2019 in sicer, da bi bila pomoč v višini 15 % prometa v letu 2019, ta pomoč pa ne bi znašala več kot 300 tisoč evrov. In pa drugi ukrep, ki se nanaša na kritje fiksnih stroškov. Enako za ta podjetja, ki imajo izpad več kot 70 %, obdobje marec lansko leto glede na leto 2019 se pri tem upošteva faktor 2,4, zdaj smo se pogovarjali o faktorju 2,2 in ob tem, da se kapica ukine. To kar sem slišal od državnega sekretarja, da se bo kapica na zaposlenega ukinjala pozdravljamo. Do zdaj je poznano, da za zadnji kvartal lanskega leta in prvi kvartal letos je ta kapica znašala dva tisoč evrov. Če mogoče na hitro preletim zagonske ukrepe. To je pomoč podjetjem, ki organizirajo sejme, da jim država nameni 35 evrov na vsakega razstavljalca refundacije razstavnega prostora, potem zelo pomembno je to, da mi tudi organiziramo kongrese, kjer bi država enako lahko subvencionirala 25 evrov na vsakega udeleženca kongresov in pa pomoč nenazadnje tudi organizatorjem koncertov. Organizatorji koncertov so tudi naši člani, vemo da koncertov ni nobenih, tukaj bi lahko tudi država šla naproti v bistvu z refundacijo, v bistvu do deset evrov na vsakega udeleženca, ki bi kupil karto. Tretji, zadnji ukrep so bili pa tako imenovani garancijski ukrepi. O tem je že govoril malo gospod državni sekretar. Mi predlagamo za vsak dogodek, ko bomo začeli delati v bistvu, da nam država, če bi ga morali stornirati v bistvu, pa imamo že stroške z njim, da nam država ne to, kar je zdaj v predlogu refundira 80 %, ampak da pride do refundacije vseh 100 %. In končno sem si tukaj pribeležil je to, da dajmo že odpret našo dejavnost sejmov in pa srečanj. Nenazadnje v bistvu mi vsi darujemo v celoti s priporočili NIJZ-a, z njimi smo uskladili že vse genske standarde, do vključno varnostne razdalje ni nobenega razloga, da ne bi odprli naše dejavnosti. Vemo, da so veliki trgovski centri odprti, pa je tam večje število že ljudi, kot bo na naših dogodkih.

Toliko za začetek, pa hvala za besedo.