Gospa predsednica, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, dober večer. Dober večer tudi gostom.

Ja, turistično gospodarstvo, vključno z gostinstvom seveda je nedvomno sektor, ki ga je pandemija koronavirusa najbolj prizadela in problem je tudi, da so obeti za naprej negotovi. Po poročanju Svetovne turistične organizacije se je turistična aktivnost v mednarodnem pogledu zdaj govorim, lani zmanjšala za 80 % v primerjavi z 2019. Tudi v Evropi je to najhujša kriza v zgodovini turizma, ne le v Sloveniji. Evropa se je tako v letu 2020 soočila z 68 % upadom mednarodnim prihodom turistov v primerjavi z letom prej. Še posebej podobno kot pri nas, prestolnice so z zaprtimi nastanitvami, restavracijami, kulturnimi prizorišči in trgovinami ter odpovedanimi strokovnimi, poslovnimi dogodki utrpele močno zmanjšanje sredstev za razvoj ter izgubile visoko kvalificiran kader. Torej to, kar je bilo v predstavitvi predlagatelja povedano je problem ne samo pri nas, problem zadržanja kadra je po vsej Evropi zelo podoben. Pri nas v slovenskem turizmu smo doslej od leta 1992 naprej beležili konstantno rast, število prenočitev od takrat naprej pa do 2019 se je povečalo kar za trikrat. Posebej visoko rast pa smo beležili zadnjih pet let pred začetkom epidemije je bilo 2019 rekordno leto. V tem letu smo zabeležili 6,23 milijonov turistov in 15,78 milijonov turističnih prenočitev, od tega je bilo 75 % vseh turističnih prihodov in 72 % turističnih prenočitev ustvarjenih s strani tujih turistov. Slovenski turizem je v letu 2019 predstavljal 10 % BDP-ja, ker vem da se pojavljajo zelo različne številke, 6,8 % delež celotnega izvoza ter 32,2 % delež izvoza storitev. Zdaj prav zaradi visokega deleža tujih turističnih prenočitev ter odvisnosti od mednarodnih potovanj je Slovenija med tistimi državami, ki jih je pandemija covid zelo prizadela, še posebej ko govorimo o turističnem gospodarstvu.

Poleg tega je pri tem potrebno izpostaviti še multiplikativni učinek turizma na ostale dejavnosti, posledično tudi te dejavnosti seveda trpijo. Pandemija covid-19 je tako, kot je zdaj že zelo jasno, pa tudi začetek letošnjega leta, lansko leto zelo zaznamovala. V tem letu je slovenski turizem zabeležil prvi upad prihodkov od 2009 naprej, tako da smo lansko leto zabeležili dobre tri milijone turističnih prihodov, kar je več kot polovico manj oziroma 51 % manj kot 2019, ter nekaj več kot devet milijonov turističnih prenočitev, kar je 42 % upad v primerjavi z letom 2019. So pa domači turisti ustvarili 36,6 % vseh prenočitev, tuji pa seveda s padcem le 36,4. Na strani turističnih prenočitev s strani tujih turistov beležimo tako kar 70 % upad. Število prenočitev slovenskih turistov, pa se je glede na 2019 povečalo za 32,8 %. To pripisujemo tudi vladnim ukrepom sprejetih za pomoč gospodarstva in prebivalstvu, promocijski kampanji, ki jo je izvajala naša STO in seveda turističnim bonom. Vrednost izvoza potovanj se je v letu 2020, v primerjavi s predhodnim letom znižala in sicer za 60,7 % in je znašala 1,081 milijarde evrov. v letu 2020 je turizem v plačilni bilanci Slovenije predstavljal le 2,9 skupnega izvoza ter 15,7 izvoza storitev po podatkih Banke Slovenije. Po prvih analizah in ocenah je bil v svetu zaradi epidemije covid-19 je bilo ogroženih 20 % delovnih mest v gostinstvu in turizmu. Tudi v Sloveniji so bile podane ocene, podobne in napovedi o izgubi nekje med 15 in 30 % delovnih mest v tej panogi. V letu 2019 je bilo v gostinstvu in turizmu zaposlenih 6,5 % vseh delovnoaktivnih prebivalcev, konec lanskega leta pa 5,9, torej je opazen padec. Skupno je bilo konec meseca marca letošnjega leta na zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 82 tisoč 638 brezposelnih oseb, od tega jih je bilo iz sektorja gostinstva in turizma 9766 oseb, kar predstavlja 11,8 % delež vseh brezposelnih, s tem da bi rad izpostavil, da tudi v letu 2019 so bili brezposelnih iz tega sektorja, tako da ne moremo reči, da je na novo izgubilo delo, ne vem kako je bilo rečeno 12 tisoč ali nekaj takega. To ne drži. Tako, da skupno število brezposelnih se je v marcu 2021, glede na marec 2020 povečala za 6,1 %. Zdaj prav z namenom ohranitve delovnih mest in pomoči gospodarskim subjektom za premagovanje likvidnostnih težav ter lažji nadaljnji zagon poslovanja smo s strani našega ministrstva predlagali številne ukrepe in prilagodili že obstoječe finančne instrumente, ki jih izvajajo ali pa so jih izvajale naše izvajalske institucije. Ocenjujemo, da smo z ukrepi, ki jih je pripravila Vlada Republike Slovenije sprejel Državni zbor, uspeli ohraniti vsaj pet tisoč delovnih mest, ki so bila ogrožena zaradi pandemije covid-19, drastičnega upada mednarodnih potovanj in dolgotrajnega zaprtja gostinsko turističnih obratov. Prvotne napovedi so bile namreč v izgubi 12 tisoč do 17 tisoč delovnih mest v tej panogi. Z namenom pomoči gospodarstvu za lažji nadaljnji zagon dejavnosti ter za ohranitev delovnih mest je bilo s strani države doslej sprejetih osem paketom ukrepov pomoči v obliki interventnih zakonov, ki jih je pripravila vlada in sprejel Državni zbor. Iz tega naslova in nekaterih drugih ukrepov pomoči je sektor gostinstva in turizma prejel pomoč s strani državi v skupni višini skoraj 430 milijonov evrov, nato pa še dodatni naši javni razpisi, torej razpisi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Od tega je bilo 36,5 % zneska oziroma 157 milijonov namenjenega neposredno ohranitvi delovnih mest.

Poslovni subjekti s področja gostinstva in turizma so prav tako koristili ukrepe za premostitev težav z likvidnostjo in ostale pomoči. Ukrepi, ki so jih gospodarski subjekti s področja gostinstva in turizma so največ koristili čakanje na delo oziroma delno povračilo nadomestila plače, začasno denarno nadomestilo, potem mesečni temelji dohodek, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, subvencioniranje nekritih fiksnih stroškov podjetij, objavljena sta bila tudi dva javna poziva za kritje obratovalnih stroškov v podjetju, gostinstvu in turizmu. Prvi je bil v višini 10 milijonov, drugi pa ravnokar teče v višini 36 milijonov evrov, to gre za nepovratna sredstva. Med najbolj prepoznavnimi ukrepi za spodbujanje domače turistične potrošnje je uvedba turističnih bonov. S tem ukrepov smo uspeli domači turizem vsaj deloma zagnati in s tem pomagati ublažiti posledice predhodnega zaprtja turističnega eko sistema, podobno kot pri kar nekaj naših dobrih ukrepov, seveda se s prstom kaže, da je ukrep slab. Jaz mislim da ne, da je kjer je lahko zelo dobro pomagal, upravičenci so bili vsi prebivalci Republike Slovenije. Tisto, kjer pa se je izkazalo za težave, pa bomo reševali tudi v prihodnosti, ampak mi seveda prebivalcem ne moremo zapovedati kje naj svoj bon koristijo, tukaj se vsak odloča sam. zdaj skupna vrednost turističnih bonov je znašala skoraj 357 milijonov evrov. Do današnjega dne je bilo unovčenih dobrih 935 tisoč bonov, vrednost pa je znašala nekaj več kot 128 milijonov. Vlada Republike Slovenije je podaljšala rok zdaj za koriščenje bonov do konca letošnjega leta, s čimer bomo tudi letos pomagali spodbujati povpraševanje po turističnih nastanitvah s strani domačih turistov. A glede na to, da je slovenski turizem v veliki meri odvisen od prihodov tujih turistov, bomo seveda lahko resničnemu okrevanju govorili šele takrat, ko se bo ponovno zagnal mednarodni promet in ko se bodo sprostili omejitveni ukrepi. Da bi čim prej prišli do te točke je seveda potrebno iskati rešitve na širši, globalni, tudi evropski ravni, predvsem zagotavljanju nadzora za varen prehod med državami. Tako, da naše ministrstvo podpira predloge evropske komisije za digitalnem potrdilu s katerim bi se nadzorovano sprostilo gibanje preko državnih meja, znotraj prostora Evropske unije, ki bi zagotavljalo varovanje javnega zdravja. Seveda ob vseh tistih varovalkah, da ne pride do diskriminacije in tako naprej. Do takrat pa moramo seveda turistični sektor pri nas ohraniti pri življenju, ohraniti moramo delovna mesta. Kot pomoč podjetjem za reševanje težav z likvidnostjo so naše izvajalske institucije ponujale ugodna posojila in državna poroštva, prav tako so bili razpisani moratoriji na plačevanje posojil. Pri tem bi izpostavil posojilni sklad za turizem pri SID banki. Tam je šlo za 160 milijonov. Ta je že zaključen. Namenjen je bil investicijam v turizem in tudi za obratna sredstva, potem slovenski podjetniški sklad, pa v tem trenutku, to je pa še odprto nudi malim in srednje velikim podjetjem brezobrestne kredite z moratorjem do dveh let. Tukaj bodo vključene tudi turistične agencije seveda za namen poplačila dolgov, ki jih imajo do svojih strank.

Izpostaviti velja tudi javni razpis v višini petih milijonov, ki smo ga objavili v okviru državnih subvencij za ponovno vzpostavitev letalskih povezav s Slovenijo, saj vemo, da moramo zagotoviti in pritegniti čim več tujih turistov, ki pa seveda prihajajo k nam ne le z avtomobilov, ampak tudi preko letalskih povezav. Naše ministrstvo sodeluje tudi pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki se bo financiralo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, v okviru katerega je eden izmed sklopov tudi turizem in kultura. V okviru tega mehanizma je za vlaganje v nastanitvene kapacitete višje dodane vrednosti predvidenih 70 milijonov evrov in 10 milijonov za javno turistično infrastrukturo. To je ta nepovratni del, potem pa na to dodamo še 50 milijonov povratnih sredstev. V okviru mehanizma REACT-EU je predvidenih pa 70 milijonov za vlaganje v turistične nastanitve in pa preoblikovanje gorskih celoletne turistične destinacije. V omenjenih dokumentih je poudarek na oblikovanju zelene turistične ponudbe in pa digitalizacije v turizmu. Prav tako bo ob vseh investicijah pozornost namenjena tudi dvigu kompetenc zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Prvi javni razpis iz tega naslova bo že letos, ostali prihodnje leto. Mi smo zdaj v fazi izvajanja evalvacije rezultatov, strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Ta bo potekala do konca tega meseca, hkrati pa smo že objavili tudi mednarodni javni razpis za izbor izvajalca za pripravo nove turistične strategije, ki bo veljala v skladu z zakonom o spodbujanju razvoja turizma naslednjih sedem let. Ta strategija bo morala dati tudi odgovore, ki so povezani na post covid situacijo. Gostinski lokali in pa nastanitvene kapacitete so bili v času epidemije covid-19, če govorimo za vse tri valove zaprti skupno skoraj oziroma okrog osem mesecev. Zdaj v to številko smo zajeli tudi tiste dneve, ko je dovoljeno upravljanje gostinskih storitev le na terasah in pa vrtovih. Glede ponovnega odpiranja gostinskih lokalov in nastanitvenih kapacitet smo v dogovorih z Ministrstvom za zdravje in NIJZ.

Zdaj poteka na Brdu seja, jaz upam, da do konca naše seje da bom lahko že kakšno zelo obetavno novico še javil. Tako smo dne, 19. aprila, se je ponovno pričela strežba na terasah in vrtovih gostinskih lokalov. Jaz upam, da bo kmalu to po celi Sloveniji. Zdaj v večini evropskih držav so še vedno v veljavi ukrepi za boj proti okužbam s koronavirusom in so zelo podobni našim ali pa identični. Države z boljšo epidemiološko sliko pričenjajo s postopnim sproščanjem, enako počnemo tudi v Sloveniji, druge podaljšujejo zaprtje lokalov ali pa uvajajo nove regionalne omejitve. No, mi sodimo zdaj med tiste države, ki v glavnem sproščamo samo še. Ponekod so nastanitvene kapacitete zaprte, drugod bi lahko obratovale, pa so zaprte zaradi drugih omejitev ali pa upada mednarodnih potovanj. Večina držav nudi državno pomoč gostinstvu in turizmu v različnih oblikah, še posebej tiste države, v katerih je turizem med pomembnejšimi gospodarskimi panogami. Prav tako države z različnimi aktivnostmi skrbijo oziroma skušajo zadržati domače turiste, na tujih trgih se oglašujejo slogani, ki zagotavljajo varno preživljanje prostega časa pri njih in tudi Slovenija izvaja podobne ukrepe, tudi mi se oglašujemo v teh naših bližnjih državah, tudi mi izvajamo ukrepe, ne samo promocijske, zato da bi domači turisti ostali oziroma preživljali svoje dopuste pri nas, ampak smo šli še korak dlje kot marsikatera druga država. Vse predloge, ki smo jih drugače prejeli s strani turističnega gospodarstva smo mi potem uvrščali v naše predloge, ko smo se medresorsko usklajevali za PKP zakone.

Zdaj vsi naši predlogi niso bili umeščeni v te zakone oziroma usklajeni, ampak zelo veliko njih pa ja. V tem trenutku je v medresorskem usklajevanju nov interventni zakon za pomoč gospodarstvu in turizmu. V tem zakonu bomo naslovili še tiste, dajmo temu reči slepe pege. To je ta del za turizem, potem drugi del tega zakona pa je namenjen gospodarstvu na splošno, to je pa tisto, kar je tudi predlagatelj želel v enem od svojih sklepov, da se pogleda kaj so tisti ukrepi, ki bi bili primerni tudi za morebitno ponovno takšno situacijo, kot jo imamo sedaj v drugi polovici leta in v tem delu bomo nastavili ukrepe za to, da če pridemo do epidemije, da že veljajo, da so že uzakonjeni in se potem samo sprožijo. Tako, da damo na ta način dodatno predvidljivost in varnost, tukaj zdaj govorim o vseh gospodarskih subjektih, dodatno pa seveda turizmu in pa gostinstvu.

Zdaj, če grem na kratko nekatere ukrepe, ki smo jih pripravljali in usklajevali seveda tudi s predstavniki turističnega gospodarstva so za prihodno polovico bi tako podaljšal ukrep mesečnega temeljnega dohodka, s tem da je tukaj še nek dodatek in sicer za tiste samostojne podjetnike oziroma samozaposlene, ki jim je promet upadel več, kot 50 % pa do 70 se jim doda 150 evrov, za tiste ki jim je upadel nad 70 pa se jim doda 400 evrov, tako da je potem za njih mesečni temeljni dohodek 1500 evrov. Tukaj so predvsem tisti, ki delujejo na področju turizma, dogodkov in je prav, da se jim dodatno pomaga. Potem se podaljšuje ukrep nadomestila za karanteno oziroma višjo silo za samozaposlene, uvajamo, predlagamo tudi delno povračilo nekritih fiksnih stroškov prizadetih gospodarskim subjektom tudi v drugi polovici leta, s tem da se kapico na zaposlenega predlaga, da se jo umakne. Še vedno pa je razlika seveda v kakšni meri se bo malim in srednje velikim podjetjem in pa velikim podjetjem povračalo, ampak to od nas zahteva začasni okvir Evropske unije in tudi ta vstopni prag 20 % je zahteven s strani Evropske unije, tako da tukaj nimamo prostih rok. Je seveda nek smisel, da se pomaga tistim, ki trpijo in jim je promet upadel zaradi korone. Potem predlagali bomo seveda / nerazumljivo/ čakanja na delo tudi v drugi polovici, ta ukrep bo zavladal seveda če pridemo v epidemijo in pa enkratni dodatek za turizem, tukaj bomo pa pokrivali vstopni prag bo ponovno 10 % padec mora vsaj biti, potem pa pokrijemo, bo država pokrila 10 % tega padca. Za ta denarno težek ukrep je predvidenih 150 milijonov. Za industrijo srečanj je predlagan ukrep in sicer za to, da bodo lahko začeli z načrtovanjem dogodkov v drugi polovici letošnjega leta in v letu 2022 bo država v primeru, da se potem takšen dogodek na more izvesti zaradi raznih odlokov, ki jih mora vlada za zamejitev širjenja virusa sprejeti, da se takšen dogodek ne bi mogel izvesti ali pa da bi se izvedel za več kot 50 % manjši obliki, potem bo država pokrila na tiste stroške, ki so do tega trenutka nastali. Na ta način želimo spodbuditi in oživiti dogajanje tudi v tej industriji. In pa potem bo še predlagana opustitev plačila poročila za vodo, tukaj pa govorimo predvsem o termaših. Zdaj mi se zavedamo, da turizem po tej pandemiji koronavirusa ne bo enak, ne bo tak, kot smo ga poznali pred krizo saj v tistih začetnih letih, ampak na to moramo seveda gledati kot na priložnost za nas, kot Slovenijo. Mi imamo neko prednost, smo že do zdaj želeli in bili zelena, varna in trajnostna turistična destinacija, to nam bo zdaj seveda pomagalo. Ampak nakupno vedenje turistov, njihove vrednote po pandemiji se bodo nekoliko spremenile, torej zelo pomembno bo tudi, da je dober zdravstveni sistem, da vedo, da če bo šlo kaj narobe, da bo za njih poskrbljeno, poleg seveda tega, da je na voljo veliko produktov, kot je avtoturizem, ta butični, ne masovni turizem. Slovenija si je v zadnjih letih prizadevala, da bi se uveljavila kot varna, zelena in trajnostna destinacija za individualna doživetja, še pomembna je, kot do sedaj pa bo zagotavljanje varnosti in pa zdravja na potovanjih, ampak kot sem rekel, temu smo mi dajali pomen že pred epidemijo in na tem področju dosegli kar visoke zdravstvene in higienske protokole. To potrjuje seveda tudi znak Safe travels, svetovnega, potovalnega in turističnega sveta, ki ga je Slovenija letos pridobila med prvimi državami na svetu, ter se kot turistična destinacija v svetu promovira s sloganom green and safe. Zdaj, jaz si seveda želim, da bi lahko turistično gospodarstvo čim prej in s čim manj omejitvami zagnali. Kot sem že do zdaj vedno povedal je to odvisno v čisti osnovi od vsakega od nas koliko smo se pripravljeni držati ukrepov za preprečevanje širjenja in potem ko številke gredo dol, se seveda to ponovno zaganja in odpira. Jaz upam da bomo, kot sem povedal v uvodu, do konca te seje že lahko prebrali kakšne bodo spremembe sprejete glede omejevanja gostinske dejavnosti in pa tudi nastanitvene dejavnosti v Sloveniji od tega tedna naprej. Toliko pa za enkrat. Kratek uvod.

Hvala.