Ja, hvala lepa predsedujoča za besedo. Predstavniki vlade, predstavniki gospodarstva, kolegice in kolegi, en lep dober večer.

Na začetku bi želel predstaviti nekaj razlogov za sklic današnje seje odbora. Dejstvo je, da nam koronavirus že več kot leto dni kroji naš vsakdan in v tem času je javno življenje bolj ali manj zastalo, enako pa se je zgodilo tudi z velikim delom gospodarstva. Vendar pa je tudi že od izbruha pandemije in pa od razglasitve prvega vala epidemije jasno, da vse gospodarske dejavnosti ne nosijo enakega bremena pri prizadevanjih za zajezitev širjenja okužb. Vedeti moramo, da je vlada z odloki določenemu delu gospodarstva prepovedala upravljanje dejavnosti, določenemu delu pa ga je dopustila, sicer ta del deluje v oteženih tržnih okoliščinah. Vlada je v tem času sprejela določene ukrepe za pomoč gospodarstvu, ki pa so bili po našem mnenju le delno učinkoviti. Ukrepi so se ves čas spreminjali, komunikacija ukrepov je bila na trenutke res slaba in to je povzročalo zmedo med podjetji in podjetja potrebujejo predvidljivost poslovnega okolja, glede na to, da spremembe poslovnih procesov in pa sama organizacija dela zahtevajo en določen čas. Zakaj pravim, da so bili ukrepi samo delno učinkoviti? V LMŠ že ves čas opozarjamo na naslednje pomanjkljivosti. Ukrepi ne ločujejo med podjetji, ki ne smejo upravljati dejavnosti in tistimi, ki to lahko, vsa podjetja pa so deležna enake višine pomoči. Če dam primer, ne vem, ukrepa čakanja na delo, podjetja, ki so bila zaprta, so morala ravno tako sofinancirati en del stroška za delavca, ki je bil na čakanju na delo. Govorimo seveda o teh 20 % sofinanciranja s strani podjetji, pa čeprav so bila ta podjetja praktično brez prihodkov, finančno pa tudi vsaj večina njih izčrpana še iz recimo prvega vala epidemije. Potem je tu ukrep delnega povračila fiksnih stroškov in zopet višina pomoči enaka za vsa podjetja, tako odprta, kot zaprta, prav tako pa ta ukrep ne ločuje med posameznimi panogami, pa je potrebno vedeti, da je struktura fiksnih stroškov po posameznih panogah lahko bistveno različna. Meni osebno je zdaj pri povračilu fiksnih stroškov sporno tudi to, da se podjetja razvršča samo v dva razreda. Se pravi podjetja, ki jim promet pade med 30 in 70 % pade v en razred in dobijo enako, se pravi vsa podjetja enako višino pomoči, podjetja, ki jim promet pade nad 70 % so razvrščena v drugi razred in zopet dobijo ta podjetja sicer višji delež pomoči, ampak vsa enako. In zakaj vsaj po mojem mnenju to ni v redu, bom dal ena plastičen primer. Recimo da imamo dve podjetji, ki imata obe prihodkov milijon evrov v letu 2019. V letu 2020 jima prihodki padejo, enemu podjetju za 70 %, drugemu za 71 %. In pod vladnem predlogu je prvo podjetje deležno pomoči v višini 60 tisoč evrov, drugi podjetje pa v višini 120 tisoč evrov. Se pravi razlika v padcu prihodkov znaša 1 %, razlika v pomoči za 60 tisoč evrov in to po mojem mnenju ni okej. In če se samo ozremo v sosednjo Avstrijo, kjer poznajo prav tako ukrep delnega povračila fiksnih stroškov, tam so zadevo rešili na način, da je padec prometa sorazmeren deležu fiksnih stroškov, ki jih država krije. Se pravi, če podjetju padejo prihodki za 30 %, jim država krije 30 % fiksnih stroškov. Če jim padejo prihodki za 60 %, jim država krije 60 % fiksnih stroškov. In jaz mislim, da je to bistveno boljši model in na to opozarjamo že kar nekaj časa.

Omenil bom tudi po mojem mnenju diskriminacijo pri najemu poslovnih prostorov. Če podjetje najema poslovni prostor od občine ali države, se mu ta del najemnine odpiše. Če podjetje najema poslovni prostor od drugega poslovnega subjekta, mora najemnino plačati. Hkrati pa ne dobi nobene dodatne pomoči za pokritje tega stroška. In to je po mojem mnenju zopet diskriminatorno na nek način. Če pogledamo poroštveno shemo države od dveh milijard evrov je po podatkih Banke Slovenije do konec leta 2020 to pomoč, se pravi poroštveno shemo so koristila podjetja v višini 50 milijonov evrov. Se pravi izkoriščenih je 2,5 % sredstev in razlogov je več. Po oceni Banke Slovenije je eden od ključnih, kompleksnost sistemov odobravanja teh posojil. In tudi jaz osebno ne verjamem, da je ta nizek procent izkoriščenosti posledica tega, da podjetja dobro delujejo in da ne potrebujejo te pomoči. Kar se tiče turističnih bonov gre v osnovi za dobro idejo, vendar je ta ukrep izrazito selektiven. Velja samo za en del segmenta turizma, se pravi za nastanitvene kapacitete, ampak vedeti moramo, da turizem je mnogo več. Pa še tu se boni koristijo bolj kot ne v res znanih turističnih območjih, recimo na področjih, ki so prav tako odvisna od turistov, od tujih turistov, ki jih ni se ti boni niso koristili. Ne vem, primer so večja mestna središča. Zdaj po našem mnenju se ukrepi sprejemajo brez kakršnekoli analize in dejansko so nekatere dejavnosti popolnoma zaprte, ne pa bi to lahko utemeljili z nekimi strokovnimi stališči. In jaz osebno sem ministrstvo večkrat prosil za te analize strokovne podlage, nazadnje tudi s pisnim poslanskim vprašanjem glede na to, da je rok za odgovor 30 dni, sem vseeno računal, da bo ministrstvo zbralo te podlage, pa moram žal reči, da si s tem odgovorom ne morem pomagati prav nič. Obstajajo študije, ki govorijo o tem, da zadrževanje zunaj ni vir okužb. Po nekih študijah je na prostem okuženih en promil, se pravi eden na tisoč okuženih se okuži zunaj. In s tem ciljam na ukrep prepovedi strežbe gostinskim lokalom na terasah in pa tudi mogoče na ukrep prepovedi obratovanja smučišč. Se pravi študije kažejo, da zunaj ali pa gibanje na prostem ni vir okužb, vlada z odloki prepoveduje določene dejavnosti.

Omenil bom tudi ta zadnji lockdown, ki to ni bil. Vlada je pozvala praktično celoten del gospodarstva, da naj v času velikonočnih praznikov omeji svoje delovanje, praktično naj ga zapre in zgodilo se je to, da je en del gospodarstva to storil, sicer je bil primoran storiti, drugi del pa ne in breme zopet nosijo panoge, kot so gostinstvo, turizem, industrija srečanj, storitvene dejavnosti. Zdaj v LMŠ smo ves čas sprejema teh protikorona paketov, ki jih je bilo kar nekaj predlagali izboljšave ukrepov, predvsem na področjih, ki sem jih ravnokar omenil pa koalicija naših amandmajev žal ni sprejela. Kar se tiče trenutnega stanja zelo na hitro bom naredil en pregled. Imamo panoge, ki so zaprte že skoraj leto dni, recimo industrija srečanj, imamo panoge, ki so z vmesnimi presledki zaprtja skoraj leto dni, ne vem, turizem, imamo gostinstvo, ki je zaprto pol leta, nekateri več, nekateri manj, odvisno od regije v kateri se nahajajo in dejstvo je sicer, da se ta panoga počasi odpira z odprtjem teras, ampak dejstvo je pa tudi, da določen del gostincev teh terasnih kapacitet nima, bodisi jim to enostavno stroškovno ne izide. Do tega trenutka je panoge gostinstva, turizma, delo zgubilo po ocenah 12 tisoč zaposlenih in stanje se bo verjetno še poslabšalo, če jim vlada ne bo priskočila na pomoč z nekimi konkretnimi ukrepi. Samo prisilno zaprtje in pa tudi zaostristve pogojev za upravičenost do državne pomoči je absolutno povečalo delo na črno. In to ima negativne efekte, vsaj iz dveh razlogov, manj priliva sredstev v državni proračun iz naslova davka in pa večja možnost prenosa okužb, če se delo opravlja v nekontroliranih delovnih pogojih. Dogaja se v zadnjem času tudi to, vsaj beremo lahko o tem, da se delavci iz gostinstva in turizma prezaposlujejo v druge panoge, kjer lahko normalno delajo in so lahko za svoje delo normalno plačani. In to pomeni, da bo ponovni zagon teh dejavnosti otežen tudi iz razloga pomanjkanja ključnih kadrov. Lahko smo prebrali, da bo državno pomoč vračalo 39 % podjetij, kar pomeni še dodatne težave za podjetja in pa seveda mnoga podjetja opozarjajo, da nimajo dovolj sredstev za izplačilo zakonsko predpisanega letnega regresa. Skratka, govorimo o panogah, ki so bile solidarne do delujočega dela gospodarstva, solidarne do vzdržnosti zdravstvenega sistema, solidarne do vseh nas državljanov, ampak te solidarnosti se jim po našem mnenju enostavno ni ustrezno povrnilo. Da zaključim tole uvodno predstavitev.

Zdaj, glede na povedano v Listi Marjana Šarca menimo, da v okviru obstoječih ukrepov podjetja niso bila deležna ustrezne, usmerjene in pa zadostne pomoči in zato bomo oziroma smo predlagali dva sklepa. Prvi sklep se glasi, Odbor za gospodarstvo poziva vlado, da nemudoma sprejme poseben ukrep za zagon z vladnim odlokom o zaprtih dejavnosti v panogah gostinstva, turizma, industrije srečanj in ostalih storitvenih dejavnosti. Potem je pa še drugi predlog sklepa, ki se glasi. Odbor za gospodarstvo predlaga vladi, da na podlagi opravljene analize sprejetih ukrepov pripravi nabor ustreznih pomoči, ki jih bo implementirala v primeru ponovnega zapiranja dejavnosti v prihodnosti. Predsedujoča, za uvod toliko. Se bom pa kasneje še oglasil.

Hvala lepa.