Ja. Hvala za besedo, predsedujoča. Andrej Pirjevec, študentska organizacija Slovenije. Poizkusil bom dati eno strnjeno, jedrnato, tudi kritično oceno stanja, seveda pa ob tem ne bom pozabil na objektivnost in konstruktivnost, ki sta vrlini, ki jima na naši organizaciji pripisujemo velik pomen.

Če začnem, seveda letošnje študijsko leto nikakor ni bilo običajno kot nista bili običajni niti leti 2020 in 2021 za vse družbene skupine v Sloveniji in tudi seveda po svetu. Študentje smo se izobraževali od doma, brez neposrednega stika s fakulteto, odmaknjeni od fakultete, z oddaljenim dostopom do študijskega gradiva in virtualno komunikacijo s kolegi študenti in predavatelji. Kakovost študija je zato na najnižji točki, upamo reči, v zadnjih 30. letih. Seveda to ni izključna krivda aktualne ministrice, se pa ne moremo znebiti občutka, da bi lahko resorno ministrstvo tukaj posredovalo hitreje in nekako bolj odločno. Duševno stanje študentov, torej družbene skupine, ki jo definira začetek osamosvajanja širjenja socialnega kroga, učenje in poglobljeno spoznavanje sveta okoli nas je, upamo reči, prav tako kakor kakovost izobraževanja na najnižji točki v zadnjih treh desetletjih. Seveda tudi to ni aktualna oziroma izključna krivda aktualne ministrice, smo pa študentje tukaj definitivno pričakovali več. Pričakovali smo, da se študijski proces normalizira prej, da se kakovost izobraževanja vrne na pred epidemijsko izvedbo, in da bo ministrica skupaj z drugimi člani Vlade študente bistveno prej postavila kot prioriteto.: Po pregledu stanja lahko ministrici na ŠOS očitamo pasivnost in to, da se v svojem mandatu ni dovolj postavila za interese visokošolskega izobraževanja in za interese študentov. Dialog med ministrstvi in študenti je sicer do neke mere potekal, to imam v mislih predvsem dialog z MIZŠ, na kar je prej nakazal tudi že državni sekretar gospod Orehovec. Zavedamo se, da je COVID-19 postal neka normalnost, neka realnost, in da se bo študijski proces tudi dolgoročno moral prilagoditi stalni grožnji epidemije. Zato seveda upamo in pričakujemo, da bo dialog med visokošolskimi deležniki potekal tudi v prihodnosti in to v bistveno širšem obsegu, da bo še bistveno bolj konstruktiven, predvsem pa pragmatičen v svojem bistvu, torej da bo prinesel rezultate tudi v praksi. Pričakujemo tudi konkretne korake v smeri priprave smernic za izvajanje študijskega procesa v naslednjem letu in pripravo izhodišč za povečanje digitalizacije visokega šolstva v prihodnjih letih. Veliko težavo pa predstavlja tudi aktualno stanje. Danes smo povedali, odpirajo se visokošolski zavodi in zaradi pomanjkanja nekih informacij ali pa navodil s strani ministrstva, ki bi morala po našem mnenju vsaj do neke mere uskladiti smernice za izvedbo študija, smo se znašli v precej nezavidljivi situaciji, saj preprosto ni jasno kako in ali naj se študij sploh izvaja. Po naših informacijah so nekateri visokošolski zavodi pravzaprav zgubljeni trenutno. Študentje zato ob pomanjkanju navodil živimo v neki negotovosti glede nadaljnjega načina študija, pa tudi glede same izvedbe izpitnega obdobja, ki se, vemo, približuje z veliko hitrostjo. Seveda pa, ker sem na začetku povedal, da bomo objektivni, konstruktivni, moramo na tej točki tudi poudariti, da je MIZŠ edino ministrstvo, ki je proaktivno pristopilo k reševanju študentske problematike in z našo organizacijo tudi usklajevalo predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki bo kmalu tudi na poslanskih klopeh. Upamo, da je to nek dober znak, nek korak v pravo smer, in da bo takšen dialog kot se je zdaj izvajal v zadnjih tednih med MIZŠ in ŠOS, potekal tudi v naslednji fazi v Državnem zboru kjer bomo v prihodnjih tednih iskali podporo za sprejem ukrepov ki bi pripomogli k izboljšanju socialnega in duševnega položaja študentov, ki je trenutno na izredno nizki točki in to je seveda potrebno nujno ukrepati. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na študentske domove, danes smo tudi nekaj že slišali o študentskih domovih. Na ŠOS res upamo, da bi bilo to zadnje zapiranje, res tisto zadnje zapiranje in da ne bo prihajalo do onemogočanja bivanja študentom, ki imajo za to povsem legalno in pravno vzdržno podlago, tako da, tukaj bi apeliral, da se to več ne ponovi. To je pa v kratkem to. Upam, da sem bil dovolj jedrnat, zdaj pa prepuščam naslednjim razpravo.

Hvala.