Lepo pozdravljam spoštovane poslanke in poslance!

Moje ime je Polonca Truden Dobrin, sem iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zahvaljujem se za vabilo na to sejo in bi rada predstavila na kakšen način oziroma z upoštevanjem katerih vidikov je nacionalni inštitut za javno zdravje v času od lanskega zgodnje pomladi sodeloval tako z Ministrstvom za zdravje in še posebej z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ob spopadanju z epidemijo COVID-19. Najprej bi rada povedala, da je bila na NIJZ oblikovana posebna delovna skupina in delovna skupina je na številnih srečanjih sodelovala z obema ministrstvoma, svetovalno skupino pri Ministrstvu za zdravje, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, organizacijami, ki združujejo ravnatelje, potem predstavniki zaposlenih v šolstvu, predstavniki dijakov, študentov in pa tudi predvsem v zadnjem obdobju tudi z republiškim izpitnim centrom za vprašanja na področju izvedbe oziroma opravljanja mature. Tako, da je naše delo zajemalo spremljanje situacije. Iz tega naslova smo imeli v naši sredi predstavnike centra za nalezljive bolezni, ki so skupaj s predstavniki centra za zdravstveno ekologijo in centra za razvoj zdravja prebivalstva, jaz sem iz centra za razvoj zdravja prebivalstva na NIJZ, smo skupaj pripravljali priporočila, jih potem tudi komunicirali z javnostjo, tako na spletni strani NIJZ, na novinarskih konferencah, pripravljali smo številne odgovore na vprašanja medijev. Tako, da v tem času smo spremljali situacijo v drugih državah in tudi spremljali kaj je bilo ugotovljeno v zvezi z obvladovanjem epidemije,: tako da smo pri svojem delu upoštevali priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, Evropskega centra za nadzor in kontrolo bolezni in drugih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem zdravja otrok in mladostnikov, tako da bi v bistvu tudi v Sloveniji izvajali ukrepe, ki so temeljili na znanstvenih dokazih oziroma usmeritvah v določeni fazi epidemije in pa na učinkovitih praksah v drugih državah. Tako, da če na primer navedem kaj raziskave kažejo, kateri ukrepi so učinkoviti, čeprav je morda čisto jasna ocena kaj prinese posamezen ukrep, zahtevna glede na to, da države ponavadi uvajajo več ukrepov istočasno, je študija v regiji Nature, je ugotovila, da je prepoved druženja manjšega števila oseb najbolj učinkovit ukrep. Drugi tak ukrep je zaprtje šol oziroma prehod na delo na daljavo. Potem so ukrepi v zvezi s prehodom državnih meja, potem preskrba z ustrezno varovalno opremo in omejitve gibanja za posameznika. Se pravi, raziskave so v tem času že dale določene odgovore, vendar je potrebno dodati na prav posebej za področje šolstva, da kažejo seveda, da če so ukrepi v šolah dosledno izvajani, da se zamejuje širjenje bolezni, raziskave, pa tudi naši podatki kažejo, da je več izbruhov sicer pri starejših učencih, pri dijakih, v tujini tudi med študenti, ker imajo večje število kontaktov, pojavljajo se izbruhi med zaposlenimi in v zadnjem času se kažejo tudi problemi s širjenjem oziroma problemi, ki so se v bistvu še bolj nekako plastično pokazali ob pojavu novih sevov, se pravi, to so situacije kot so bile v Veliki Britaniji ob zaključku leta 2020 in v bistvu vsa ta spoznanja usmerjajo ukrepanje. Ob tem se moramo zavedati, da so otroci manjkrat testirani, še posebej v lanskem letu, ko je tudi, ko so bila obdobja, ko je primanjkovalo kapacitet za testiranje oziroma laboratorijskih materialov za to, tako da nimamo čisto jasnih podatkov o tem koliko otrok je bilo okuženih ne v Sloveniji tudi ne v drugih državah. Se pravi, nekako nas ne sme zavesti, da bi v Sloveniji brez sprejetih ukrepov, da bi bilo stanje tako kot smo ga imeli, da če ne bi imeli teh ukrepov, da bi zdravstvena služba z dodatnimi napori obvladala veliko večje število bolnikov, ki je potrebovalo hospitalizacijo in intenzivno terapijo. Ne smemo misliti, da če bi prišlo do večjih izbruhov, da ne bi potem prihajalo do prenosa okužbe v družine in večjega števila primerov bolezni pri starših, starih starših oziroma drugih, ki bivajo v skupnem gospodinjstvu z učenci, dijaki ali študenti. Tako da je iz tega naslova ocenjujemo, da so bili ukrepi primerni, niso bili enako strogi kot v nekaterih drugih evropskih državah, ampak seveda tako kot imamo sedaj nova orodja za obvladovanje epidemije, ko govorimo sedaj o hitrem testiranju, samotestiranju, o cepljenju, seveda to nam sedaj omogoča, da imamo šole odprte, čeprav ko gledate podatke, ko gledate število primerov, pod število potrjenih primerov na primer na 100 tisoč prebivalcev v zadnjih 14-dneh so številke za Slovenijo še vedno relativno visoke v primerjavi z drugimi: državami. Tako, da je potrebno povedati, da smo vsi še vedno zavezani kot vsi prebivalci Slovenije, da s svojim obnašanjem in izvajanjem ukrepov prispevamo k temu, da bodo šole lahko ostale odprte do konca šolskega leta, tudi v sedanji situaciji, ko se ukrepi rahljajo in ko imamo vsi lahko več stikov z drugimi ljudmi in kar pomeni v bistvu tveganje za širjenje bolezni.

Kar se tiče izpostavljenih zdravstvenih problemov pri otrocih in mladostnikih, bi samo rada pripomnila, da pri vseh primerjavah je potrebno korektno primerjati stanje pred epidemijo in v epidemiji, da v Sloveniji nimamo vseh podatkov, da bi to lahko realno ocenili kaj je epidemija prispevala, kako se je stanje poslabšalo, tako da ne sme priti do nekega idealiziranja stanja pred epidemijo. Tudi takrat smo imeli velike težave z zdravstvenimi kapacitetami tako na primerni ravni zdravstvenega varstva kot na področju skrbi za duševne zdravje otrok in mladostnikov. Tako, da sedaj s temi vidiki, ki jih je že izpostavila gospa Marinko, se pravi, s posodobitvijo preventivnega programa kot pomembnega koraka oziroma gradnika izhodne strategije z uvajanjem novih pristopov in pa z nadgradnjo zdravstvenega sistema na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov pričakujemo, da bomo lahko v bistvu odgovorili na te izzive, ki jih je epidemija prinesla, ki so podobni pri nas in tudi v drugih državah.

Tako, da za zaključek bi samo še glede cepljenja in bi rada opozorila, da je cepljenje tisti ključni del, ključno orodje za izhod iz epidemije, tako da tudi na tem mestu vljudno prosim, da vsi prebivalci, ki so vabljeni na cepljenje oziroma, ki dobijo termin za cepljenje, da se na to tudi odzovejo, ker bomo na ta način potem tudi lahko še dodatno odpirali oziroma rahljali ukrepe in zagotovili delo v šolah v živo.