Hvala gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, cenjeni udeleženci. Najprej bi se rada zahvalila za povabilo na današnjo sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Pandemija covid je korenito spremenila naša življenja, kot je že državni sekretar omenil, je eden ključnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-COV2 vzdrževanje medsebojne razdalje. Kot posledica slednjega ukrepa se je drastično spremenila tudi narava medsebojnih stikov in socialnih interakcij, kar je bilo še posebej obremenjujoče tudi za otroke in mladostnike. Večina aktivnosti, v kateri so bili vsakodnevno vpeti otroci in mladostniki, se je za daljše obdobje prekinilo ali preneslo na splet, torej na izvajanje na daljavo. Sprememba samega načina izvajanja izobraževanja športnih, kulturnih in prostočasnih aktivnosti je pa zagotovo posledično spremenila tudi številna druga z zdravjem tesno povezana vedenja. Podaljševanje časa preživetega pred zasloni, zmanjšanje telesne dejavnosti, sprememba prehranjevalnih navad, sprememba dnevnega ritma in manj druženja z vrstniki, kar je vse vplivalo tudi na povečanje telesne mase, zmanjševanje gibalnih učinkovitosti, to pa ni samo realnost Slovenije temveč celotnega sveta, ki se soočajo z epidemijo COVID-19 in z njo povezanimi ukrepi za omejitev širjenja okužbe s koronavirusom. Kakšen vpliv je imel ukrep samoizolacije smo lahko poslušali tudi že prejšnji teden na odboru, predvsem na naraščanje povečevanja telesne teže in upada fizičnih sposobnosti. Rada bi povedala, da minister za zdravje je imel v preteklem mesecu dvakrat sestanek s predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije, kjer sta se dogovorila tudi o nadaljnjem razvoju slovenskega športa, predvsem sta govorila o pravilniku, preventivi, krepitvi mreže s področja medicine, prometa dela in športa, krepitvi čim bolj normalnega izvajanja športa o vseh panogah in o vseh starostnih skupinah. Pogovarjala sta se tudi o pomenu in vidiku športa o izhodni strategiji za čim boljše zagotavljanje zdravja in varstva otrok. Tako je bil 10 dni nazaj tudi sprejet pravilnik o spremembah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, ki predstavlja pomemben del izhodne strategije za zmanjševanje posledic pandemije za zdravje otrok in mladostnikov, saj bodo glede na epidemiološke okoliščine posodobljeni preventivni programi. Izvajanje sodobnih preventivnih programov v otroškem in mladostniškem obdobju pa odločilno vpliva tudi na zdravje prebivalstva v kasnejših življenjskih obdobjih, zato je posodobitev pravilnika izjemno pomemben doprinos k javnemu zdravju. Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti še dodatno medsektorsko naslavlja problem prehrane in telesne dejavnosti preko sodelovanja s šolskim, športnimi, infrastrukturnim, prostorskim in drugimi sektorji, kjer vstopa v različne segmente družbenega življenja s ciljem izboljšanja prehranjevanja in telesne dejavnosti. Ministrstvo namenja sredstva za spremljanje in svetovanje šolam in vrtcem pri zagotavljanju zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga, izvajajo se programi opolnomočenja občin za načrtovanje zelenih površin, za spodbujanje telesne dejavnosti, načrtovanju / nerazumljivo/ okolja in spodbujanje aktivnega prihoda otrok v šolo. Programi za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa, programi za izboljšanje prehranjevanja in ozaveščanje o zdravi prehrani. Za njih ministrstvo na letni ravni nameni preko 777 tisoč evrov. V odziv na posledice spremenjenih življenjskih navad in z zdravjem povezanih okoliščin med pandemijo covid pri otrocih in mladostnikih smo si v zadnjih mesecih in si bomo tudi v bodoče na Ministrstvu za zdravje prednostno prizadevali, da učencem, dijakom, študentom v Sloveniji zagotovimo, da se zagotavlja tudi v naprej izobraževanje v živo. S tem namenom, kot je že povedal tudi državni sekretar se uvaja prostovoljno samotestiranje v osnovnih šolah, zadnja triada, tretja triada in v srednjih šolah. Iz tega razloga si Ministrstvo za zdravje tudi prizadeva, da se odprejo, no, to se je zdaj odprlo, srednje šole in fakultete v celoti. Slovenija pa s samotestiranjem sledi številnim dobrim praksam evropskih držav kot je Avstrija, Nemčija, Češka in podobno, Veliki Britaniji. Namen ponavljajočega prostovoljnega testiranja z ne invazivnimi metodami hitrega testiranja je izboljšati obvladovanje epidemije COVID-19, vzpostaviti varen: ter trajno vzdržen sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji za vse vključene s hitro identifikacijo kužnih oseb z virusom SARS-CoV-2, zaustavitev verig prenosa in omejevanje širjenja med prebivalci. Pristop prostovoljnega samotestiranja pa predstavlja dodatno komplementarno orodje, dodana vrednost je večja / nerazumljivo/ udeležencev zaradi lažje dostopnosti, manjše invazivnosti načina odvzema in ponujene možnosti prostovoljnega samonadzora. S prepoznavanjem tistih, ki nimajo simptomov bolezni a so vseeno kužni, bomo lahko na tak način zagotovili pravočasno ukrepanje. Kot je bilo že povedano, v posodobljeni nacionalni strategiji cepljenja v verziji 5, so bili uvrščeni maturanti in zaposleni, ki neposredno sodelujejo pri izvedbi mature tre še niso bili cepljeni v četrto prednostno skupino skupaj z osebami starimi 60 let in več ter kroničnimi bolniki. S prostovoljnim cepljenjem maturantov smo omogočili, da se lahko dijaki in dijakinje zaključnih letnikov čim bolj sproščeno pripravljajo na zrelostni izpit in ga opravljajo v čim bolj varnem okolju. Ministrstvo za zdraje tedensko sodeluje tudi z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, predvsem z namenom ohranitve varnega in zdravega šolskega okolja. Tudi v prihodnje si bomo še prizadevali, da bomo v Sloveniji šli s pandemijo uspešno, kar pa je odvisno tudi od tega kako uspešno naslavljamo potrebe, ki se bodo še porajale v mesecih pred nami. Ključno je, da so zastavljene interdisciplinarno, celostno, in da predvidevajo ukrepanje na več nivojih, ki ga podpira tako strokovna javnost, civilna družba v sodelovanju z državo.

Hvala za besedo.