Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Doktor lahko drugič izpustite, ker to nisem. Lep pozdrav vsem prisotnim, torej vsem gostom in vsem poslancem!

Uvodoma je bilo veliko rečenega, mogoče nekatere stvari tudi malo teatralno. Rad bi povedal mogoče na začetku, da ministrica prav ta hip čez pol ure oziroma čez par minut začne srečanje s predsednikom Evropskega raziskovalnega sveta, in sicer v duhu tega kar nas čaka čez dva meseca, torej v duhu predsedovanja Svetu Evropske unije, torej Slovenije in to srečanje je bilo dogovorjeno že veliko prej pred sklicem te seje današnje.

Kot je bilo danes tudi rečeno je današnji dan prvi dan, ko ne velja več odlok, po dolgem času seveda, odlok o prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. To pomeni, da so z današnjim dnem odprte vse vzgojno-izobraževalne ustanove, je res, da je teden v katerem smo, so počitnice, torej osnovne šole in srednješolsko izobraževanje je doma, vrtci in fakultete so pa z današnjim dnem odprti za mnogo širše dejavnosti kot v predhodnih tednih. To še ne pomeni, da je odprtje popolno, ampak ker epidemiološka slika v naši državi še vedno ni ravno najboljša, še vedno je kar veliko okužb na tedenski ravni okoli 700, gre pa na bolje in upamo, da bo v tej smeri tudi šlo in da bomo hitro prešli v tako imenovano rumeno fazo, ko se bodo seveda še dodatno sprostili ukrepi na področju srednjega in visokega šolstva. Trenutno fakultete, tako kot je bilo rečeno, delujejo na tako imenovan hibridni način, seveda delno od doma, delno v samih prostorih fakultet, seveda je to odvisno od posamezne fakultete kako organizira svoje delo. S tem so se tudi odprli študentski domovi in nekaj kar še do zdaj ni bilo odprto, to so tako imenovane glasbene šole za tiste aktivnosti, ki povzročajo več skrbi, in sicer za zborovsko petje, ansambelsko igro in druge stvari, za katere je do sedaj bilo to onemogočeno, bo pa verjetno z naslednjim tednom s posebnimi priporočili to ponovno možno.

Verjetno bi morali biti veseli, da se končno zopet vračamo vedno bolj v normalo, vendar pa to, da smo danes v tej fazi, da je vse odprto ni samo po sebi umevno in če se spomnite prvi načrt sproščanja, ko smo bili tam nekje v novembru je predvideval, da se šele v oranžni fazi začnejo odpirati šole in tako smo nekako znotraj Ministrstva za izobraževanje, znotraj Vlade uspeli to, da je postalo izobraževanje tudi z ostalimi deležniki za Vlado pomembno in da je že črna faza tista danes, torej na današnji dan, ko bi se stvari sproščale in odprle, če bi seveda prišli pa upam, da v črni fazi ne bomo nikoli več. Samo dejstvo, da se to zgodilo ni samo po sebi umevno, ampak zato, ker smo ves ta čas na področju izobraževanja uvedli določene ukrepe, ukrepe s pomočjo zdravstvene stroke. Nekateri so tisti splošni, ki so jih že prej uporabljali, nekateri so mogoče splošni, ki smo jih morali na nek način uporabiti na celi populaciji, ki je v izobraževanju, to so nošenje mask, čemu se je veliko upiralo, torej vmes tako zaposleni kot pa tudi sami tisti, ki se izobražujejo. To so ti splošni ukrepi. Poleg tega smo pa še dodatno uspeli določene ukrepe uvesti, to pa je testiranje zaposleni s PCR testom enkrat tedensko in pa prednostno cepljenje zaposlenih, torej umestitev tega, to sta dva ukrepa, ki sta s strani zaposlenih uvedena in s tem z željo, da se ta prostor izobraževalni v učilnicah v šolah naredi bolj varen in da tudi šole niso tiste, ki bi na nek način prenašale virus naprej. Iz tega zornega kota zaposlenih se je kar nekaj naredilo, seveda je treba povedati, da je to cepljenje, ki je bilo ponujeno vsem zaposlenih, manj kot 50 % zaposlenih tudi izkoristilo, tako da na drugi strani je še vedno več kot polovica zaposlenih tistih, ki se niso cepili. In ravno pred dnevni, ko je vlada na novo naredila načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije covid, ko so se še za eno mesto pomaknili vsi ukrepi sproščanja na področju šolstva in ko smo danes v oranžni fazi in ko je danes vse odprto je eden od ukrepov, ki je bil v tem predviden, je tudi ukrep tako imenovanega samotestiranja tistih udeležencev, ki na nek način so najbolj izpostavljeni temu virus, in sicer gre za mlade, po tem kar spremljajo na NIJZ, to je sicer mogoče malo manjša slika, vidimo, da so se v tem času okužbe mladih do 18 let precej povečale, predvsem v starostni skupini osnovnošolcev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja in pri srednješolcih. S tem, da tukaj je delež populacije več kot 16 %, s tem, da tukaj 19-letnikov niso notri šteti, prav tudi ne sami študentje. Treba je vedeti, da je število stikov tisto, ki, to bo verjetno zdravstvena stroka znala bolje razložiti, vpliva na rizičnost tega, da se virus prenaša in temu dejstvu tudi botrujejo vsi vladni ukrepi, ki so bili v tem času predpisani. Največ teh stikov imajo prav gotovo starejši mladostniki, torej tisti, ki obiskujejo srednje šole, fakultete in pa višje razrede osnovnih šol, zato je tudi tukaj bilo dosti bolj previdno sproščanje kot pa pri mlajših manjših, kjer so zgolj omejeni na družino oziroma stikov znotraj nekih manjših balončkov. In ves čas je vladni semafor sledil temu in ministrica je v tej zgodbi seveda si ves čas prizadevala, da je tako izobraževalni del kot pa tudi športni del kot pa tudi športni del prioriteta, seveda želje posameznikov so bile drugačne in prav je, da so bile tudi izražene in s tem na nek način seveda je tudi marsikdaj bilo kakšnim tem pobudam slišano, vendar pa ne na račun in ne povsem na račun tega zdravstvenega stanja.

V tej zgodbi je tako kot ves čas se očita tudi to, da nismo sodelovali, da nismo upoštevali stroko in tako dalje. S tem se jaz ne bi mogel strinjati, gre za to, da smo v tem času imeli precej sestankov oziroma precej razgovorov z različnimi javnostmi, tako na eni strani pedagoško, ki je za nas osnovna in tudi s strokovnim kot pa tudi za zdravstveno. Zdaj naj samo omenim, da imamo na Ministrstvu za izobraževanje tedenske sestanke, na katerem sodelujejo tako Ministrstvo za zdravje kot tudi NIJZ in da sproti pripravljamo skupaj mi svoj del, NIJZ pa svoj oziroma zdravstvena stroka in pa pozabil sem tu omeniti, da je tudi prisoten zavod za šolstvo, ki je pa strokovni organ s področja izobraževanja, tako da vse stvari, ki smo jih pošiljali na šole, so v sodelovanju, v duhu tega sodelovanja. To sodelovanje poteka že ves čas, seveda z različnimi intenzivnostmi, saj v skladu s tem sodelovanjem je tudi poleti nastala tista knjižica, ki smo jo večkrat že omenili in ki predvideva načine kako bi se naj izobraževalo v posamezni fazi. Je res, da je bilo vmes očitkov zakaj nismo upoštevali vseh faz in tako dalje. Seveda, glejte, mi smo naredili nek osnutek, neko platformo, ki nam je bila osnova in na osnovi tega smo se odzivali glede na situacijo zdravstveno, ki je v nekem trenutku bila. Torej upoštevali smo tako rekoč vse modele razen A, ravno ta A je naša končni cilj, ker model A je tisto kar je bilo pred 13. marcem 2002. Jaz upam, da počasi gremo proti temu in da bo tudi prišel čas, ko bomo lahko polnokrvno v šolah, ko ne bo potrebno nositi mask, ko ne bo potrebno paziti na razdalje, ko bomo lahko se izobraževali na način kot je bilo to pred tem. Mi se zavedamo, da je ta način izobraževanja veliko bolj kvaliteten kot pa izobraževanje na daljavo, vendar pa v posebnih razmerah se je pa treba, torej smo se tudi odločili tako, da se poslužimo tega, ker smo še vedno mnenja, da je bolje, da se izobražujemo, četudi na daljavo, bolje kot pa da se ne izobražujemo. Tako kot je število stikov, kot sem prej rekel, govori o tem katerimi skupinam se je na nek način omogočilo prej šolanje in katerim kasneje, tako je tudi pri tem izobraževanjem na daljavo. Nekatere skupine, torej starejši lahko dosti bolj kvalitetno se izobražujejo na daljavo kot tisti mlajši, recimo tisti v prvem vzgojnem izobraževalnem obdobju se sami težko izobražujejo na daljavo in tam smo, ko je bilo popolno zaprtje bolj ali manj popolno so bili v pomoč tudi starši. In vse te odločitve, ki so se dogajale, bilo je teh sestankov, če tako samo nekako v grobo povem, več kot 100 v tem času, ki so bili zgolj in samo na to temo na temo covida in kot sem že rekel je bilo veliko, veliko tistih na teh sestankih, ki so za to pristojni, pa so strokovnjaki na svojih področjih tako s področja vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol športa in pa visokega in višjega šolstva. Če pogledamo stanje, ki je bilo prejšnji teden. Šole so bile odprte, pa da ne bom preveč siciral naj povem, da je približno 15 % otrok bilo doma , 85 % pa se je izobraževalo v šolskem prostoru, ti, ki so bili doma so bili ali bolni, okuženi ali pa so bili v karantenah, tako da se en del populacije kljub vsemu izobraževal na daljavo, s tem, da se je tudi na nek način s tem obvaruje šolski prostor in da se lahko samoizobraževanje dogaja v razredih.

Kar se tiče letošnje mature, moram povedati, da lanska matura je bila mislim, da dobro izvedena, da smo se dobro pripravili, da smo vse ukrepe, ki so bili izvedeni, so bili izvedeni v duhu tega, da se je državni izpitni center z obema državnima komisijama za splošno in poklicno maturo, ki so pripravljali vse te s sodelovanjem z NIJZ, dobro pripravili in je bilo tudi dobro izvedeno, zato smo tudi letos pristopili tam nekje v začetku novembra k pripravam na letošnjo maturo, ob tem so sodelovali mnogi akterji, med drugim tudi dijaška organizacija Slovenije, ki je tudi v svojih teh pokrajinskih odborih ali kakorkoli se že imenujejo, izvedla zelo kvalitetno razpravo na to temo skupaj s preostalimi inštitucijami, ki sem jih prej omenil, pa tudi ravnatelji srednjih šol smo te predloge skupaj preučili in maturitetna državna komisija je pripravila določene prilagoditve, ene so splošne, nekatere so po predmetnih področjih in so bile sprejete v prejšnjem letu in pa ministrica je v mesecu februarju sprejela poseben sklep, ki je tudi te vse stvari na nek način postavil v zakonodajo in od takrat nismo govorili, da bi se karkoli spremenilo vsaj ne z naše strani pri izvedbi mature, seveda se je pa glede na situacijo zdravstveno, ki je bil v zadnjem času, se je pojavilo par dilem, ena od teh je bilo predvsem to kaj s tistimi, ki se znajdejo v karanteni, kako njim omogočiti izvedbo mature, seveda, ker vemo v karanteni je večina tistih, ki niso okuženi, ampak zaradi tega, ker je bil nekdo okužen med njimi je pa treba biti izoliran od ostalih, da v morebitnem primeru, da si okužen, da ne širiš bolezni. Tu je res tudi prišlo, mogoče, da ni najbolje, da jaz o tem govorim, ampak, ko je bilo ravno prej rečeno, da mi nismo upoštevali stroke. Mi niti nismo pristojni, da bi karkoli na tem področju, je pa prišlo, da je en del stroke v zdravju menil tako, drugi del pa drugače in odločitev te skupine vladne je bila, da se to dijakom omogoči in tako je tudi sedaj narejeno, da se pred vsakim tem izpitom maturitetnim, če je nekdo v karanteni z negativnim testom lahko udeleži v času dodeljene karantene tako imenovanega maturitetnega izpita. Matura je zelo pomembno za nas, ker je to konec srednješolskega izobraževanja in je to tudi na nek način sprejemni izpit na univerze. In tukaj je bila to politična odločitev na osnovi priporočila, da se naredi izjema, ker to je edino področje, vsaj kar jaz v zadnjem času, lahko, da se je kaj spremenilo, kjer pa je prekinitev karantene mogoča, lahko, da se je vmes kaj spremenilo, ampak tako je bilo na zadnje komunicirala. Bilo je še veliko očitkov razno raznih, jaz bi jih na nek način ovrgel. Kar se tiče mogoče še čisto za konec kar se tiče tega tako imenovanega samotestiranja. Poglejte, tukaj, kot sem povedal, mi smo ravnatelje pravočasno obvestili, Ministrstvo za zdravje je pripravilo zelo dobro predstavitev, tako smo posebej na video konferenci s tem seznanili osnovnošolske kot srednješolske ravnatelje, izdelani so bili protokoli. Seveda mogoče se je stvar malo zalomila za to validacijo teh testov, ampak jaz mislim, da je to en ukrep, ki lahko dodatno pripomore k temu, da če se ga bomo v veliki meri tudi poslužili, da lahko pripomore k temu, da se šolsko okolje ohrani varno in da bo še naprej, do konca šolskega leta ni več dosti, da nam bo to tudi, torej ta možnost, da se šolanje izvaja na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja v šolskih prostorih. Bilo je rečeno, da je ministrica nagnala cepiti zaposlene oziroma maturante, to ni res, ponujeno je bilo, tisti, ki je želel je to izbral in tisti, ki je izbral ve zakaj je izbral in tisti, ki ni verjetno tudi ve zakaj ni, ponujena pa je bila ta možnost, da se to uresniči. Enako je veljalo tudi za cepljenje zaposlenih in enako se je predvidevalo tudi za samotestiranje učencev oziroma dijakov. Verjetno ni šola edina tista, ki vpliva oziroma na takšno ali drugačno zdravje, je pa pomemben dejavnik v celi zgodbi. Bili so očitki recimo kar se tiče gibalnih sposobnosti, bili so očitki kar se tiče duševnega zdravja, ne vem, povečane telesne teže in še bi lahko našteval, kar vse so očitki, ki so leteli na ministrstvo, da je ministrica za to odgovorna za duševno zdravje vseh skupin. Verjetno šola kot sama veliko lahko pripomore predvsem v tem socialnem delu, da do tega mogoče prihaja manj, je pa res, da so potem verjetno drugi ukrepi in ve druge stvari, ki so s tem z roko v roki bile, so vplivale na določene stvari. Jaz moram vedeti kot ravnatelj dolgoletni, da ko smo imeli kakšen primer na šoli je bila vedno težava s psihiatrijo in prostorom tam, verjetno je zdaj isto, pa če ugotavljajo, da je mogoče zdaj še hujše, verjetno bi bilo treba tukaj, ne vem, to sicer ni moja stroka, ampak vseeno kolikor recimo spremljamo v tujini, kjer je na nek način tudi zelo razvejan ta terapevtski del, ki ga izvajajo psihoterapevti, to, kot vem, v naši državi nekako ni urejeno in mogoče je tudi to rešitev, da je tega manj, tako kot recimo nekdo skrbi za svoje telo, za svojo kondicijo, tako najbrž tudi lahko nekdo skrbi za svoje psihično zdravje. Zdaj seveda en del lahko tukaj naredi šola, velik del je pa družina tista, ki lahko neko stvar spodbuja zavira, ni pa vse povsod vse idealno in zato smo tudi na nek način izvedli, jo bomo izvedli študijo, ki bo pogledala kako je vplivalo izobraževanje na daljavo tako na področju kognitivnih sposobnosti oziroma za realizacijo tako imenovanega učnega načrta znotraj kurikula in pa na drugi strani na psihično zdravje in iz tega naslova bomo pripravili tudi tako imenovane popravljalne ukrepe, ki pa bod najbrž že v naslednjem šolskem letu bolj strukturirani, se pa že ta hip verjetno, ko so se šole odprle, se del tega že izvaja, saj, kot verjetno veste, imamo zelo dobro službo tako v osnovnem kot srednjem izobraževanju to svetovalno, ki skrbi za te stvari, verjamem, da je to tudi v tem hipu prioritetno delo tam kjer je to potrebno. In prav je tudi tako.

Mogoče bi jaz na tej točki počasi zaključil, pa če bodo ob tem še dodatna vprašanja se bom tam odzval. Zdaj nisem posebej govoril o študentih in športu, posredno je bilo omejeno. Jaz upam, da bodo v tem času, ki je še na voljo, da bodo čim bolje zaključili študijsko leto, se pa tudi kolikor vem se je prejšnji predsednik študentske organizacije in pa tudi novi že nekajkrat sestal z ministrico, kjer sta se pogovarjal o teh perečih zadevah.

Kar se tiče športa je bilo v prejšnjem tednu veliko rečenega na dveh odborih, nekaj sklepov iz teh odborov je, na ministrstvu bomo aktivno pristopili k tem tako na področju zmanjšanja teh gibalnih sposobnosti, seveda nekaj bo možno dodati znotraj pedagoškega procesa, nekaj bo pa, ampak to so verjetno ne tako kot bi si predstavljali z dodatnimi urami, ampak na splošno z gibanjem znotraj šole in spodbujanjem tega in pa predvsem bi si želeli, da to bolj postane tudi na nek način prioriteta družine, zato bo tudi spodbujeno z evropskimi sredstvi tako imenovani zdrav življenjski slog. Tudi če mogoče samo omenil za osnovne šole poteka tudi tako imenovani poskus razširjenega programa, kjer se na nek način tisto kar je bilo nekoč o zdravem življenjskem slogu implementira v tem poskusu in upam, da bo v kakšnem letu, dveh tudi to postalo del obveznega programa, tako da bo na voljo za vse šole tudi več gibanja.

Veliko stvari sem povedal, verjeto bi lahko še več, ampak bom vseeno na tej točki zaključil. Hvala lepa.