Hvala lepa za besedo predsedujoči. Spoštovani, spoštovane, lepo pozdravljeni.

Predstavila vam bom pomladansko napoved, ki je podlaga predloga odloka o spremembah odloka v okviru za pripravo proračunov in seveda programa stabilnosti. Pomladansko napoved smo pripravili v marcu, še vedno v razmerah velike negotovosti, ki je povezana seveda z epidemiološkimi razmerami in razvojem in postopki cepljenja, seveda pa tudi s pojavi novih sevov. Kar je pomembno pri pripravi pomladanske napovedi so seveda izhodišča. To kar se je dogajalo v lanskem letu, v začetku letošnjega leta in pa predpostavke pri čemer so poleg predpostavk mednarodnega okolja tokrat zelo pomembne tudi predpostavke glede samih epidemioloških razmer. Če znam pri izhodiščih, lani je bil padec gospodarske rasti manjši od pričakovanega, 5,5 %, osnovni razlog za to pa je kljub izbruhu drugega vala v jesenskih mesecih proti koncu leta predvsem večja odpornost izvoznega dela gospodarstva, tudi gradbeništva, tako da je praktično celotni drugi polovici preteklega leta je izvozni sektor gospodarstva okreval, prav tako tudi gradbeništvo. Na drugi strani pa so storitve, zlasti tiste, ki so povezane z zasebno potrošnjo, s kontakti in še v največji meri gostinstvo, vse kar je povezano s turizmom so bile zelo prizadete in takšna gibanja se nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Tako, da lahko govorimo o nekakšnem dvotirnem okrevanju. Kazalniki, ki so na voljo za letošnje leto, tako imenovani visokofrekvenčni kazalniki, pa tudi nekateri drugi podatki kažejo, da se ti trendi nadaljujejo. Torej, izvoz še naprej okreva, predelovalne dejavnosti, ki so povezane predvsem z mednarodno menjavo, okrevajo. Tudi gradbeništvo, na drugi strani storitvene dejavnosti, zlasti v času zaprtja, stagnirajo oziroma beležijo visoke medletne padce. In v povezavi s tem upada tudi zasebna potrošnja. Pri tem pa bi poudarila, da kar zadeva zasebno potrošnjo, se razpoložljivi dohodek lani ni znižal, k čemur so prispevali tudi ukrepi, tako gre bolj za odložene nakupe, za varčevanje, ki je v določeni meri prisilno, ker ni bilo možnosti trošenja, v določeni meri pa zaradi velike negotovosti tudi previdnostno, torej, gre za odlaganje nakupov v prihodnost.

Kar zadeva predpostavke mednarodnega okolja. Te so se v letošnjem letu celo nekoliko izboljšale, predvsem zaradi začetka cepljenja, in kljub nekaterim zamudam pri nabavi cepiv, zlasti če govorimo o Evropski uniji, vendarle ti boljši obeti glede postopne precepljenosti tekom letošnjega leta vplivajo tako na napovedi, na kazalnike zaupanja, ki se izboljšujejo. In podobno kot v Sloveniji tudi v Evropski uniji, v evrskem območju se izboljšujejo kazalniki, povezani z mednarodno menjavo, s predelovalnimi dejavnostmi in so že nad ravnmi pred epidemijo. Tako gre za dvotirno okrevanje tudi v letošnjem letu. In glede na predpostavko epidemioloških razmer, ki smo jo oblikovali in je skladna tudi s predpostavkami Evropske komisije v prvi polovici leta, ne pričakujemo nekega vidnejšega okrevanja. Tudi v drugem četrtletju je v naši napovedi predvideno zelo šibko okrevanje. Tako tudi to zaprtje v začetku aprila je bilo na nek način vključeno v to našo previdno predpostavko. V drugi polovici leta pa pričakujemo okrevanje storitvenih dejavnosti, domače potrošnje, tako bodo zabeležene kar precej višje medčetrtletne stopnje rasti bruto domačega proizvoda. Se pravi, naša spomladanska napoved za letos je 4,6 % in prihodnje leto 4,4 %. Pričakujemo, kot rečeno, okrevanje zasebne potrošnje v drugi polovici leta, kar visoko rast investicij v opremo in stroje, ki bo podprta tako z državnimi investicijami kot stanovanjskimi investicijami in s postopnim okrevanjem gospodarske aktivnosti tudi s krepitvijo investicij v opremo in stroje.

V izvoznem delu gospodarstva prav tako pričakujemo nadaljnjo rast. Kazalniki, izvozna naročila, pričakovanja izvoznikov so že zdaj na visoki ravni in ob izboljšanih obetih v mednarodnem okolju tu pričakujemo letos 8,6 % rast, se pravi, skupnega izvoza.

Zelo podobna bo tudi struktura rasti v prihodnjem letu, seveda ob predpostavki, da ne pride do znatnega poslabšanja epidemioloških razmer, morebitnega pojava novih sevov, ki bi zahtevali ponovno zaprtje. Tako to ostaja tista ključna negotovost, tisto ključno tveganje za naše napovedi. Seveda bi pa ob nekoliko hitrejši precepljenosti, morda uvedbi nekih učinkovitih zdravil so tudi možnosti, da bi bilo okrevanje lahko tudi nekoliko hitrejše, kar bi se pa glede na sedanje razmere lahko zgodilo, recimo, proti koncu leta, ampak vse je še zelo negotovo.

Toliko za uvod. Hvala.